ustavno sodišče

Zeleni za spremembo zakona
18. 07. 2000 17.47
Tik pred poletnimi počitnicami v avstrijskem parlamentu je poslanka avstrijskih Zelenih Terezija Stoisits vložila predlog spremembe avstrijskega zakona o narodnih manjšinah iz leta 1976. Stoisitseva predlaga, da naj bi odpravili sedanjo 25-odstotno določilo kot pogoj za uporabo jezika manjšine v uradnih in na krajevnih tablah.

Ustavno sodišče ni ugodilo Geoplinu
18. 07. 2000 16.50
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude ljubljanske družbe Geoplin sklenilo zavrniti njen predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje 1. člena uredbe o določitvi najvišje povprečne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja.

Lastninsko preoblikovanje neustavno?
18. 07. 2000 15.48
Ustavno sodišče je nedavno sprejelo pobudo družb Sava, Mura, Pivovarna Union in Terme Čatež za začetek postopka ocene ustavnosti zakona o lastninskem preoblikovanju. Kot v svojem obvestilu navaja ustavno sodišče, bo ocenilo, ali izpodbijani zakon krši v pobudi navedene določbe ustave. S tem je začet postopek za oceno ustavnosti celotnega zakona in ne samo določb, ki so bile izpodbijane v zahtevi predlagateljev, še pojasnjujejo na sodišču.

Neskladnost 17. člena ZEVP z ustavo
15. 07. 2000 16.49
Ustavno sodišče je v najnovejši, 64. številki Uradnega lista objavilo odločbo o ugotovitvi neskladnosti zakona o evidenci volilne pravice (ZEVP) oz. njegovega 17. člena z ustavo. Po mnenju ustavnih sodnikov je v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, to, da ZEVP ne ureja stalne evidence volilne pravice volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v tujini.

DZ noveliral zakon o denacionalizaciji
13. 07. 2000 15.30
Državni zbor je podprl novelo zakona o denacionalizaciji po skrajšanem zakonodajnem postopku. Spremembe in dopolnitve zakona, kot je pojasnila državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Nives Marinšek, pomenijo uskladitev z odločbo ustavnega sodišča oz. z zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev.

Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča v Sloveniji
10. 07. 2000 18.41
Na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata je sinoči na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich. Gost se je danes najprej srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nato pa je imel predavanje na temo Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Za Adamowicha je ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.

Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem
10. 07. 2000 17.31
Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.

Zdolšek se je pritožil
30. 06. 2000 16.15
Odvetnik Stojan Zdolšek, ki je včeraj prejel negativno odločitev ljubljanskega vrhovnega sodišča o izdaji začasnih odredb v primeru Telekom, se je na omenjeno odločitev sodišča pritožil. Kot navaja v svoji pritožbi, se s sklepi sodišča o pravni problematiki ničnosti sklepov strinja, meni pa, da sodišče prve stopnje le nima povsem prav. ''Predlagane začasne uredbe ni mogoče izdati zaradi identičnosti tožbenega zahtevka s predlogom,'' v pritožbi pojasnjuje Zdolšek in dodaja: Pravno stališče, da vsebina začasne odredbe v nobenem primeru ne sme biti enaka tožbenemu zahtevku, ni v skladu z ustavno zahtevo po zagotovitvi učinkovitosti pravice do sodnega varstva.

Zakon ni v nasprotju z ustavo
26. 06. 2000 20.28
Ustavno sodišče je po februarski javni obravnavi o ustavnosti zakona o parlamentarnih preiskovalnih komisijah odločilo, da zakon, po katerem delajo preiskovalne komisije, ni v nasprotju z ustavo. Dva sodnika sta sicer podala ločeno mnenje, saj menita, da zakon ne določa dela komisij dovolj natančno.

Srečanje invalidov vojn Slovenije
24. 06. 2000 17.42
Invalidi vojn Slovenije so se danes zbrali na vsakoletnem srečanju, na katerem so med drugim opozorili na problematiko izplačila vojnih odškodnin. Kot pravijo, se to že predolgo vleče in če država pri oblikovanju zakona o odškodninah ne bo prisluhnila njihovim zahtevam, se bodo obrnili na ustavno sodišče, je poročal Radio Slovenija.

Zadržano izvrševanje določb zakona
19. 05. 2000 16.10
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Lek začasno zadržalo izvrševanje določb zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ). Sklep o zadržanju začne učinkovati že z dnem njegove vročitve vladi in ne šele po objavi v Uradnem listu.

Srečanje Stojanova in Trajkovskega
16. 05. 2000 10.15
Bolgarija in Makedonija sta se včeraj sporazumeli o okrepitvi odnosov med državama ter pozvali k umiritvi razmer na Kosovu. Predsednika obeh držav, Peter Stojanov in Boris Trajkovski, sta med drugim podpisala tudi devet bilateralnih dogovorov na področjih kulture, izobraževanja in turizma, obe strani pa sta se sporazumeli tudi o skupnem boju proti organiziranemu kriminalu.

Ustavni sodniki iz BiH v Sloveniji
10. 05. 2000 13.47
Ustavno sodišče RS in predsednik sodišča Franc Testen bodo jutri in v petek, 11. in 12. maja, gostili delegacijo ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine na čelu s predsednikom sodišča Kasimom Begićem. Delegacijo bo sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan, so sporočili z ustavnega sodišča.

Okrogla miza >>Ustavnost in zakonitost v RS<<
05. 05. 2000 07.42
Dobro obiskana včerajšnja okrogla miza z naslovom Ustavnost in zakonitost v Republiki Sloveniji - pred polno Štihovo dvorano Cankarjevega doma je ostala množica ljudi, ki je razpravo spremljala prek monitorjev v preddverju dvorane - je bila prva konkretna akcija včeraj ustanovljenega odbora za zaščito ustave. Ta naj bi kot oblika civilne družbe javnost opozarjal na najbolj izrazite kršitve ustavnosti in zakonitosti v Sloveniji.

Dvojezični pouk v vseh štirih razredih
18. 04. 2000 08.37
Avstrijsko ustavno sodišče je po pričakovanju odpravilo vse določbe zakona o manjšinskem šolstvu na Koroškem, ki dvojezični pouk za slovensko manjšino v osnovnih šolah omejujejo le na tri razrede. Odločitev sodišča bo v veljavo stopila 31. avgusta 2001, so danes sporočili viri iz ustavnega sodišča.

Končana obravnava o ustavni pritožbi MK
08. 04. 2000 09.47
Ustavno sodišče je včeraj končalo javno obravnavo postopka odločanja o ustavni pritožbi Mladinske knjige (MK) glede oškodovanja družbenega premoženja. Predstavniki MK so skušali dokazati, da so pravilno uskladili oškodovanje družbenega kapitala, predstavniki nasprotne strani - DZS - pa, da so bili z uskladitvijo oškodovani. Ustavno sodišče se bo na nejavni seji sešlo v mesecu ali dveh, odločbo pa naj bi izdali do poletja.

Odločitev ne bo vplivala na uporabnike
07. 04. 2000 18.17
Za slovenske uporabnike odločitev sodnika Jacksona, da je korporacija Microsoft kršila protimonopolni zakon, ne bo prinesla nobenih sprememb. Microsoft Slovenija bo še naprej veliko vlagal v razvoj slovenskih izdelkov in izobraževanje slovenskih partnerjev ter omogočil, da bi čim širši krog ljudi imel dostop do informacij in tehnologij s področja informatike.

Mladinska knjiga za povezovanje
29. 03. 2000 15.37
Založba Mladinska knjiga je leto 1999 sklenila z trikrat višjim čistim dobičkom kot predlani. Ta je znašal 415 milijonov tolarjev, nekoliko nižji od pričakovanj pa so bili prihodki podjetja. Vodstvo podjetja optimistično zre v tekoče leto, ko naj bi se prihodki povečali za 11 odstotkov, čisti dobiček pa naj bi zaradi izpada nekaterih prihodkov iz finančnih naložb padel na 203 milijone tolarjev. Založba bo nadaljevala s procesom združevanj podjetij, ki so izšla iz nekdanje Mladinske založbe.

Vlada o maloobmejnem sporazumu
27. 03. 2000 17.30
Vlada je 9. marca sprejela odgovor na zahtevo ustavnega sodišča za izrek mnenja o predlogu za oceno ustavne skladnosti sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. V odgovoru vlada predvsem predstavlja svoj namen pri sklepanju sporazuma, obenem pa tudi možne posledice o morebitni neratifikaciji sporazuma.

Zakon o referendumu ni v neskladju z ustavo
17. 03. 2000 17.45
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi, začetem na pobudo podpisnikov za zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o volilnem sistemu, odločilo, da 12. člen zakona ni v neskladju z ustavo. Omenjeni člen v obdobju enega leta pred rednimi volitvami omejuje razpis zakonodajnega referenduma, ki se nanaša na volitve v državni zbor.

Ustavno sodišče zavrnilo SCT in Impregilo
13. 03. 2000 20.41
Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo, ki sta jo zoper sklep državne komisije za revizijo javnih naročil vložila ljubljanski SCT in milanski Impregilo.

Protesti proti prepovedi stranke
10. 03. 2000 19.42
Več sto Makedoncev je danes pred bolgarskim veleposlaništvom protestiralo proti odločitvi Bolgarije o prepovedi makedonske stranke OMO-Ilinden. Protestniki tudi obtožujejo makedonsko vlado, da ni storila dovolj za zaščito Makedoncev, ki živijo v Bolgariji.

Slovensko-hrvaški maloobmejni sporazum še na čakanju?
08. 03. 2000 18.53
Po besedah Toneta Anderliča (LDS), enega od podpisnikov predloga za izrek mnenja o ustavnosti slovensko-hrvaškega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, podpisniki še niso dobili nikakršnega potrdila oz. namiga, da bi ustavno sodišče ta predlog v kratkem obravnavalo. Prav tako pa tudi vlada na jutrišnji redni seji najverjetneje še ne bo oblikovala svojega mnenja do omenjenega predloga. Anderlič je med drugim dejal, da je čudno, da se s to zadevo zavlačuje tako na vladi kot na ustavnem sodišču.

Uskladitev zakona o političnih strankah z ustavo
01. 03. 2000 19.14
Koordinacija neparlamentarnih strank od državnega zbora zahteva, naj predlog sprememb oziroma dopolnitev zakona o političnih strankah, ki se nanašajo na enakopravno financiranje političnih strank, dopolni ali ga vrne vladi v ponovno pripravo.

Ustavno sodišče o DDV
01. 03. 2000 18.14
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo društva davčnih svetovalcev Slovenije, družbe Simič & Bohorič in družbe Matevž Proj, ugotovilo, da tretji člen zakona o davku na dodano vrednost ni v neskladju z ustavo. Omenjeni člen ureja obveznost plačila prometnega davka, vsebovanega v neplačanih terjatvah 30. junija 1999, najkasneje do 30. junija 2000, kar pa naj bi po mnenju pobudnikov posegalo v njihovo pravico, da prometni davek poravnajo ob prejemu plačila. Ustavno sodišče pa je v svoji odločbi razveljavilo drugi odstavek 34. člena pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Ta predvideva tudi možnost popravka oz. zmanjšanja davčne osnove zaradi nezmožnosti plačila, medtem ko obstoječi pravilnik to možnost zožuje na primere, ko gre za nezmožnost poplačila zaradi stečajnega postopka ali ustavljene izvršbe prisilne poravnave.

Ustavno sodišče zavrglo pobudo
01. 03. 2000 18.13
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Irene Virant iz Ljubljane za oceno ustavnosti Sporazuma o sodelovanju pri vstopanju Republike Slovenije v Evropsko unijo od 3. julija leta 1997 soglasno sklenilo pobudo zavreči.

Spor med Holdingom in MO na sodišču
22. 02. 2000 19.15
Spor med Mestno občino (MO) Ljubljana in ljubljanskim Holdingom glede določanja cen komunalnih storitev v Ljubljani bo dobil sodni epilog. MO je namreč v petek, 18. februarja, na ustavno in upravno sodišče poslala zahtevo za presojo ustavnosti in odpravo sklepa Holdinga mesta Ljubljana. Ta je, prav tako kot ljubljanski mestni svet, sprejel odločitev o zvišanju cen komunalnih storitev in to objavil v isti številki uradnega lista kot MO Ljubljana, je povedala tiskovna predstavnica MO Anuša Gaši.

Maloobmejni promet s Hrvaško še vedno neurejen
17. 02. 2000 18.58
Ustavno sodišče je včeraj naslovilo na vlado predlog, naj mu posreduje svoje mnenje o predlogu skupine poslancev LDS, DeSUS, ZLSD in narodnosti s prvopodpisanim Jožetom Avšičem (LDS) za oceno skladnosti sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju z ustavo, so sporočili iz poslanske skupine LDS.

Silajdžić ne bo več opravljal svojih dolžnosti
12. 02. 2000 19.21
Sopredsedujoči sveta ministrov Bosne in Hercegovine Haris Silajdžić je v izjavah za časnike v BiH napovedal, da od ponedeljka dalje ne bo več opravljal svojih dolžnosti v tem organu. Silajdžić sicer ni konkretno omenjal odstopa, zagotovil pa je, da v svetu ministrov ne bo več sodeloval. Tako želi izraziti protest proti ustavnim spremembam, ki zadevajo sestavo vlade BiH.

Ustavnost Pukšičeve komisije
09. 02. 2000 21.45
Parlamentarne preiskovalne komisije so bile danes prav zaradi Pukšičeve komisije pod drobnogledom Ustavnega sodišča. To je ocenjevalo, ali sta zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi v skladu z ustavo.