vojne

Obletnica operacije Blisk

01. 05. 2001 00.00

Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.

Miloševiću podaljšali pripor

30. 04. 2001 00.00

Nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Miloševiću, ki ga obtožnica bremeni korupcije in zlorabe položaja, so danes za dva meseca podaljšali pripor. Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine Del Pontejeva pa je izjavila, da ni več vprašanje, če bodo Miloševića izročili mednarodnemu sodišču, temveč kdaj ga bodo izročili. Za koliko časa so nekdanjemu predsedniku podaljšali pripor, Miloševićev odvetnik Toma Fila ni povedal, je pa napovedal, da se bo na današnjo odločitev beograjskega okrožnega sodišča o podaljšanju pripora Miloševiču za dva meseca, pritožil na vrhovnem sodišču. Za beograjsko tiskovno agencijo Beta je še dodal, da je potrebno vse postopke končati v šestih mesecih in da bo takrat jasna usoda nekdanjega predsednika.

Vicenza popolnoma prazna

29. 04. 2001 00.00

Iz severnoitalijanskega mesta Vicenza so zaradi nevarnosti sprožitve tono in pol težke bombe iz druge svetovne vojne izselili skoraj 80 tisoč ljudi. Bombo je leta 1944 na mestno pokopališče odvrgel britanski bombnik, odkrili pa so jo marca letos. Policija jo je že deaktivirala, tako da se bodo prebivalci lahko vrnili na svoje domove.

Veliko zanimanja za Špegljevo knjigo

29. 04. 2001 00.00

Najbolj brana knjiga na Hrvaškem ta hip so spomini upokojenega generala Martina Špeglja, v katerih opisuje začetek krvavega razpada nekdanje Jugoslavije. Špegelj trdi, da vojna na Hrvaškem ne bi trajala do leta 1995, če Tuđman ne bi izdal Slovenije.

OVN prevzela odgovornost za napad

29. 04. 2001 00.00

Albanski skrajneži so prevzeli odgovornost za sinočnji napad na makedonsko obmejno patruljo ob severni meji s Kosovom, v katerem je bilo ubitih osem makedonskih vojakov in policistov. Gre za najhujši incident po ofenzivi makedonske vojske pred mesecem dni. Sicer pa je bilo danes v Makedoniji mirno.

Gaspari in Rop v Washingtonu

28. 04. 2001 00.00

V Washingtonu se danes začenja spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Zasedanja se bosta udeležila tudi guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in finančni minister Tone Rop, ki bosta imela ob robu zasedanja več individualnih pogovorov. Policija tokrat - v nasprotju z lanskim srečanjem - ne pričakuje večjih protestov nasprotnikov globalizacije.

Obtožnica tudi zoper Tuđmana

28. 04. 2001 00.00

Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je v petkovem pogovoru za ameriško televizijo CNN potrdila, da je imela pripravljeno obtožnico proti pokojnemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu. Na vprašanje, ali je pripravljala obtožnico proti Tuđmanu, je Del Pontejeva sprva odgovorila, da "naj pokojnik počiva v miru", nato pa potrdila obstoj obtožnice. Ta ga je, kot je še dejala glavna tožilka haaškega sodišča, bremenila vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.

Grozilna pisma pred volitvami v Italiji

27. 04. 2001 00.00

Dva tedna pred parlamentarnimi volitvami Italijo pretresajo grozilna pisma. Eno je bilo naslovljeno tudi na voditelja desne sredine, medijskega mogotca Silvia Berlusconija. Neznani pošiljatelj je Berlusconiju poslal prazen okvir za naboje za mitraljez iz druge svetovne vojne. Grozilna pisma je dobilo tudi dvajset italijanskih družb, le da so se pri teh podpisale Rdeče armade.

Del Pontejeva dvomi v srbske oblasti

25. 04. 2001 00.00

Glavna tožilka Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je srbskim oblastem poslala pismo, v katerem jih sprašuje, ali je bila nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću vročena obtožnica haaškega sodišča, je danes povedal eden od sodelavcev Del Pontejeve. Pojasnil je, da se je tožilka za ta korak odločila, da bi dobila jasno zagotovilo, da so obtožnico Miloševiću res izročili.

Izkopavanje množičnih grobišč

24. 04. 2001 00.00

Sodnomedicinski izvedenci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so na osrednjem pokopališču v Kninu začeli izkopavati množična grobišča, v katerih naj bi bili posmrtni ostanki Srbov, ubitih med operacijo hrvaške vojske Nevihta poleti leta 1995.

Za ITF se zanima tudi NATO

23. 04. 2001 00.00

Direktor mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), Jernej Cimperšek, bo danes na sedežu zveze NATO v Bruslju na zasedanju politično-vojaškega usmerjevalnega odbora za Partnerstvo za mir (Political-Military Steering Committee on Partnership for Peace, PMSC) predstavil dejavnosti sklada, ki ga upravlja Slovenija.

Tontić dobil književno nagrado

21. 04. 2001 00.00

Pisec Stevan Tontić je dobil nagrado mesta Heidelberg z naslovom Književnost v izgnanstvu, in denarno nagrado v višini 30.000 nemških mark. 55-letni Tontić, sicer bosanski Srb, ki že od leta 1993 živi v Berlinu, je pisal o grozotah vojne in izgnanstvu.

Tuđman bi bil obtožen

20. 04. 2001 00.00

Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je izjavila, da so proti pokojnemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu na sodišču pripravljali obtožnico. Če bi bil Tuđman še živ, bi bil danes po njenih besedah zagotovo eden od haaških obtožencev.

Protesti v Zvorniku

20. 04. 2001 00.00

V Zvorniku se je zbralo približno 10 tisoč ljudi, ki so protestirali proti aretaciji bosanskega Srba Dragana Obrenovića, ki ga je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo, da je med vojno v BiH zagrešil vojne zločine. Proteste, ki so potekali mirno, so spremljali pripadniki mirovnih sil Sfor. Predstavnik lokalnega združenja vojnih veteranov Aleksandar Despotović je zagotovil, da so nekdanji borci pripravljeni pričati pred haaškim sodiščem, pod pogojem da se seznam imen obtožencev objavi. V nasprotnem primeru je napovedal nove proteste po vsej Republiki srbski.

Eksplozija bombe v Prištini

19. 04. 2001 00.00

V eksploziji, ki je danes odjeknila v središču Prištine, je življenje izgubila ena oseba, ranjeni pa naj bi bili štirje ljudje. Smrtna žrtev eksplozije naj bi bil voznik avtomobila, ki je eksplodiral. Eksploziv je bil podtaknjen v avtomobilu blizu zgradbe, v kateri so prostori kosovskih političnih strank in uradi jugoslovanske vlade. Po navedbah nekega pripadnika sil KFOR naj bi bilo vozilo parkirano pred vhodom v del zgradbe, kjer delajo pretežno Srbi. Predstavniki UNMIK in KFOR še niso potrdili identitete žrtev eksplozije, tiskovni predstavnik britanskih sil KFOR Fergus Smith pa je ocenil, da gre najverjetneje za Srbe. Po srbskih navedbah naj bi življenje izgubil vodja oddelka za izdajo potnih listov na Kosovu. Po nekaterih podatkih naj bi policija UNMIK v Prištini našla še tri podobne eksplozive, vendar naj bi jih še pravočasno deaktivirala.

Miloševićevo zdravje stabilno

19. 04. 2001 00.00

Zdravje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je stabilno, so sporočili iz vojaške bolnišnice v Beogradu. Zdravniški konzilij je s tem ovrgel trditve najvišjih predstavnikov Miloševićeve Socialistične stranke, da ima Milošević težave zaradi visokega krvnega pritiska. Zdravniki so zagotovili, da Miloševićevo zdravje kljub višjemu pritisku ni resno ogroženo.

Obrenović zanika krivdo

18. 04. 2001 00.00

Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga Sforjeve enote aretirale v nedeljo, je že stopil pred haaško sodišče. Obtožnica ga bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki naj bi jih zagrešil v Srebrenici leta 1995. 38-letni Obrenović za vsako od petih točk obtožnice izjavil, da je nedolžen.

Državni udar v Burundiju spodletel

18. 04. 2001 00.00

Poskus strmoglavljenja burundijskega predsednika Pierrra Buyoye danes ni uspel, je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil visoki vojaški predstavnik Burundija. Burundijski državni radio je sprva poročal, da je bil državni udar uspešen in da so uporniki odstavili predsednika, ki "ubija lasten narod". Medtem se je izkazalo, da je skupini okoli 30 nižjih časnikov uspelo zasesti le zgradbo državnega radia, ki je zato prenehal z oddajanjem. Burundijska vojska je proti večeru že obkolila zgradbo radia in se pogaja z upornimi vojaki, naj se predajo, vendar razplet dogodkov za zdaj še ni jasen. Medtem je tudi State Department sporočil, da prevratnikom očitno ni uspelo izvesti državnega udara.

Hrvaški vojni veterani proti preiskavi

18. 04. 2001 00.00

Hrvaški vojni veterani so danes napovedali, da bodo v ponedeljek v Kninu priredili demonstracije, s katerimi nameravajo ustaviti preiskavo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije o pobojih srbskih civilistov med hrvaško vojaško operacijo Nevihta.

Obrenović v Haagu

17. 04. 2001 00.00

Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga v nedeljo zvečer aretirale mednarodne mirovne sile v BiH SFOR v bližini Zvornika, je prispel na sedež haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije, ki ga obtožuje številnih vojnih zločinov.

40 let kubanske revolucije

17. 04. 2001 00.00

Na Kubi slavijo 40 let kubanske socialistične revolucije in spodletelo ameriško invazijo v Prašičjem zalivu. V ta namen se bodo v prihodnjih dneh zvrstila številna praznovanja.

Japonska princesa je noseča

16. 04. 2001 00.00

Predstavniki japonskega cesarskega dvora so danes sporočili, da je princesa Masako noseča. V kratkem sporočilu za javnost so z dvora sporočili, da princesa "kaže znake nosečnosti", o podrobnostih pa niso želeli govoriti.

Velikonočni mirovni pohodi

16. 04. 2001 00.00

Več tisoč ljudi je danes po več mestih v Nemčiji nadaljevalo velikonočne mirovne pohode, ki potekajo po geslom "Preprečimo vojne." Osrednje demonstracije so potekale v Porurju, v deželi Brandenburg ter v mestih Frankfurt in Stuttgart. V Berlinu pa je za drevi napovedano veliko zborovanje. Od velikonočnega petka do danes se je po vsej Nemčiji zvrstilo okoli 50 prireditev, ki so jih pripravili pripadniki različnih mirovnih skupin.

BiH izročila Abdićev dosje

16. 04. 2001 00.00

Oblasti v BiH so hrvaškim oblastem predale dosje Fikreta Abdića , v kateremu skušajo dokazati, da je Abdić storil vojne zločine med vojno v BiH v vlogi predsednika avtonomne pokrajine Zahodna Bosna. Dokument je zunanje ministrstvo BiH naslovilo na hrvaško zunanje ministrstvo, da bi se lahko na Hrvaškem začel postopek proti Abdiću, trdi sarajevski tisk. Hrvaška je namreč že pred časom zavrnila zahtevo oblasti v Sarajevu za izročitev Abdića z obrazložitvijo, da gre za hrvaškega državljana, obenem pa zagotovila, da je njegov sodni pregon možen, če bo na voljo dovolj dokazov.

Odkrili grob očeta Gerharda Schröderja

15. 04. 2001 00.00

Skoraj 60 let po smrti očeta sedanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja je kanclerjeva sestra, Gunhild Kamp-Schröder odkrila grob leta 1944 v Romuniji padlega očeta, ki je med drugo vojno služil v Wermachtu, je poročal nemški nedeljski časnik Bild am Sonntag. Višjega desetarja Fritza Schröderja so skupaj s še tremi nemškimi vojaki pokopali v romunskem Ceanu Mareju. Družina nemškega kanclerja je doslej vedela le, da je Fritz Schröder padel 4. oktobra 1944 blizu kraja Pustasan, ki je danes Ceanu Mare.

Miloševič noče v Haag

14. 04. 2001 00.00

Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je izjavil, da "ne želi oditi v Haag", kjer je sedež Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, piše danes grški časnik Eleftheros Typos, ki se sklicuje na enega od Miloševićevih odvetnikov Toma Fila. Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica pa je za današnjo izdajo beograjskega časnika Glas javnosti zanikal, da bi Miloševiću kdajkoli zagotovil, da ga ne bodo izročili haaškemu sodišču.

Izkopavanja na pokopališču v Kninu

13. 04. 2001 00.00

Strokovnjaki haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji naj bi prihodnji torek začeli izkopavanja na pokopališču v Kninu, kjer naj bi bili posmrtni ostanki hrvaških Srbov, ubitih med ofenzivo hrvaške vojske na tem območju leta 1995. Hrvaški dnevnik Jutarnji list, ki navaja sporočilo hrvaške vlade, danes poroča, da bodo skušali strokovnjaki iz Haaga ugotoviti vzrok smrti Srbov, pokopanih v Kninu, in jih identificirati.

Alpina kupila sarajevsko tovarno

13. 04. 2001 00.00

Alpina je v skladu s svojimi načrti o širitvi na tuje trge in zmanjševanju proizvodnih zmogljivosti v Sloveniji ter širitvi proizvodnje v države s cenejšo delovno silo, na tenderju kupila 67-odstotni delež v Fabriki obuče i galantarije Sarajevo (FOGS). Alpina bo za omenjeni delež odštela približno 22 milijonov tolarjev, poleg pa namerava v tovarno investirati še dodatnih 170 milijonov tolarjev. Alpina bo zadržala tudi vse zaposlene, poleg tega pa je obljubila, da v naslednjih sedmih letih ne bo prodala zemljišča in poslovnih zgradb. Slavnostni podpis pogodbe bo v četrtek 19. aprila v Sarajevu.

Množična evakuacija prebivalcev v Franciji

13. 04. 2001 00.00

Zaradi nevarnosti eksplozije in uhajanja kemičnih strupov iz skladišča kemičnega orožja iz prve svetovne vojne blizu kraja Vimy na severu Francije so danes francoske oblasti ukazale množično evakuacijo več tisoč ljudi. Francoski notranji minister Daniel Vaillant je povedal, da bo moralo 12.000 ljudi, ki živijo na trikilometrskem območju okoli skladišča, zapustiti območje v 24 urah. V ta namen so pripeljali 130 avtobusov. Na domove se bodo lahko vrnili čez približno deset dni, ko bodo skladišče izpraznili in ga ustrezno zavarovali.

Karadžić pričakuje Nobelovo nagrado

10. 04. 2001 00.00

Po lastnih besedah Radovan Karađić, nekdanji predsednik Republike Srpske in eden najbolj iskanih obtožencev mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu, ne bo nikoli pristal, da ga vtaknejo v zapor. V intervjuju za mostarski časopis Juče, ki so ga posneli v neki južnohercegovski vasici, je Karađić izjavil, da se ne skriva ampak ga brani njegovo ljudstvo. Po njegovih besedah na svetu ni Srba, ki bi izdal Radovana Karađića. Živi&nbsp