vojne
Ciper odkril prenos jugoslovanskega denarja
09. 04. 2001 00.00
Ciprske oblasti, ki sodelujejo pri preiskavi afere pranja denarja, v katero naj bi bil vpleten nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, so odkrile, da so bila sredstva iz ZRJ dvakrat naložena na račune ciprskih bank, je danes povedal tiskovni predstavnik vlade v Nikoziji. "Vse pomembne dokumente predajamo ZRJ in s tem popolnoma izpolnjujemo naše obveznosti," je novinarjem dejal Mihalis Papapetru, ki pa o podrobnostih ni želel govoriti. Pojasnil je le, da gre za dva transferja in da denarja ni več na Cipru.
Rusko-nemško srečanje na vrhu
09. 04. 2001 00.00
V St. Peterburgu se je začelo dvodnevno rusko-nemško srečanje. Na posvetu se je zbralo več kot 130 predstavnikov nemške in ruske politike, gospodarstva, znanosti in kulture.
Kmalu nove obtožbe
07. 04. 2001 00.00
Pooblaščenec haaškega sodišča za vojne zločine Hans Holthuis je jugoslovanskim oblastem včeraj vendarle predal zaporni nalog in obtožnico zoper Slobodana Miloševića, ki je od nedelje v priporu v osrednjem beograjskem zaporu. Nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku se bodo kmalu pridružili še nekateri najožji sodelavci in člani družine.
Ciper izročil dokaze proti Miloševiću
06. 04. 2001 00.00
Ciper je haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročil 25 škatel z možnimi dokazi proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je danes v Washingtonu dejal ciprski zunanji minister Toanis Kasulides, ki se bo v ponedeljek srečal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom. Kasulides je dejal, da je Ciper pripravljen sodelovati s haaškim sodiščem in tudi z jugoslovansko vlado v zvezi z domnevnim pranjem denarja, v katerega naj bil vpleten Milošević.
Zavračanje haaške obtožnice
06. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je včeraj v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele danes.
Batić zavrnil nalog za aretacijo
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.
Zavračanje haaške obtožnice
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele jutri.
Ameriški diplomati zapustili Rusijo
05. 04. 2001 00.00
Rusijo so zapustili vsi štirje ameriški diplomati, katerih izgon je Moskva napovedala kot povračilni ukrep na podobno potezo ameriških oblasti zaradi vohunske afere. Zadnji ameriški diplomat s seznama je Rusijo zapustil sinoči na krovu letala ameriške družbe Delta. Rusija je štirim diplomatom tedaj dala deset dni časa, v katerem morajo zapustiti njeno ozemlje.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
05. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
04. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carle Del Ponte, Jean-Jacques Joris, je dejal, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Kot je povedal Joris, je Miloševićeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Pogajanja niso zaustavila vojne
04. 04. 2001 00.00
Izraelski zunanji minister Šimon Peres in palestinski minister za mednarodne odnose Nabil Šat sta se danes v Atenah dogovorila, da bosta sprti strani nadaljevali pogajanja za prekinitev spopadov. Kje naj bi pogajanja potekala, zaenkrat še ni znano. Šat je privolil v vrnitev za pogajalsko mizo na podlagi že podpisanega sporazuma, saj je po njegovem mnenju prekinitev spopadov na zasedenih palestinskih območjih neposredno povezana z napredkom mirovnega procesa. Peres pa je izpostavil predvsem nujnost vzpostavitve varnosti na Bližnjem vzhodu.
Milošević vložil priziv
02. 04. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je na sodišču v Beogradu naslovil priziv, v katerem je zahteval izpustitev iz pripora in zavrnil obtožbe o korupciji. Milošević je obenem izrazil prepričanje, da je proces politično motiviran ter da je obtožnica proti njemu krivična in sramotna. Izrazil pa je tudi začudenje, da se je v priporu znašel samo on.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Odvetnik nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića Toma Fila se je pritožil na 30-dnevni preiskovalni pripor, ki ga je včeraj za Miloševića odredil preiskovalni sodnik v Beogradu. Fila je pritožbo vložil ob 11.30, nanjo pa lahko sodišče odgovori v 48 urah.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Zagreb v celoti sodeluje s Haagom
02. 04. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je danes potrdil, da bo hrvaška vlada haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročila vse dokumente, ki se nanašajo na konkretne vojne zločine, storjene na ozemlju Hrvaške. "Samo z ugotavljanjem resnice in dejstev bomo najlažje obranili domovinsko vojno in ločili njeno bistvo od njenih redkih stranskih pojavov," je dejal Račan.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Razdeljeni glede Miloševićeve aretacije
30. 03. 2001 00.00
Novi jugoslovanski voditelji se še vedno niso zedinili o tem, ali naj izpolnijo zahteve ZDA in aretirajo nekdanjega predsednika države Slobodana Miloševića ali pa naj se soočijo z izgubo gospodarske pomoči in celo z morebitno odpovedjo podpore iz Washingtona. Ameriški kongres je soboto, 31. marca, določil kot skrajni rok, do katerega mora Beograd začeti sodelovati z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki Miloševića želi posaditi na zatožno klop. V nasprotnem primeru Washington ZRJ ne bo namenil zelo potrebne gospodarske pomoči. Ameriška administracija se mora odločiti, ali bo kongresu predlagala izplačilo zadnjih 40 milijonov dolarjev od skupno 100 milijonov, kolikor jih je lani ZRJ odobril kongres. ZRJ, ki se zahvaljujoč uničevalni Miloševićevi politiki preteklega desetletja utaplja v globoki gospodarski krizi, se lahko sooči s še hujšimi posledicami
Milošević ne gre v Haag
30. 03. 2001 00.00
Oblasti v Beogradu so le dan pred iztekom roka odločno zavrnile zahtevo haškega sodišča in Združenih držav Amerike, naj Slobodana Miloševića predajo mednarodnemu sodišču za vojne zločine. Kot je izjavil srbski pravosodni minister Vladan Batić, bodo o usodi nekdanjega jugoslovanskega predsednika odločala srbska sodišča in nihče drug. Podobno sporočilo je zahodu namenil tudi jugoslovanski notranji minister. Batić obenem ni želel napovedati, kdaj bodo aretirali Miloševića.
Carla Del Ponte v Prištini
29. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je po obisku v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji odpotovala še na Kosovo. Po prihodu v Prištino se je sestala z vodjo misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Hansom Haekkerupom, ki jo je seznanil z najnovejšimi dogodki. Del Pontejeva naj bi se s Haekkerupom dogovarjala tudi o sodelovanju med UNMIK in haaškim sodiščem ter o preiskavah vojnih zločinov, ki naj bi bili storjeni med vojno na Kosovu.
V eksploziji ubit častnik
29. 03. 2001 00.00
V eksploziji protitankovske mine v bližini Tanuševcev na severu Makedonije je umrl makedonski častnik, pet vojakov pa je ranjenih. Makedonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je nesreča zgodila, ko je vozilo makedonske vojske zapeljalo na protitankovsko mino. Ranjence so s helikopterji prepeljali v vojaško bolnišnico v Skopju in naj bi bili izven smrtne nevarnosti.
Stipetić se nima za krivega
28. 03. 2001 00.00
Po dveh dneh zaslišanj so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali z zaslišanjem načelnika generalštaba hrvaške vojske generala Petra Stipetića. Osumljen je vojnih zločinov zaradi sodelovanja v operacijah hrvaške vojske Blisk in Nevihta leta 1995 in v Medačkem džepu leta 1993. "Pogovori s preiskovalci so bili zelo korektni, skušali smo pojasniti mojo funkcijo in način izvrševanja vojaških nalog v teh akcijah. Bilo je zelo utrujajoče in naporno, vendar upam, da smo lahko zadovoljni," je povedal Stipetić po končanem zaslišanju.
Rupel začel obisk v ZDA
27. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je z udeležbo na konferenci o evropski varnosti po koncu hladne vojne na harvardski univerzi v Bostonu začel obisk v ZDA, med katerim se bo v sredo srečal z državnim sekretarjem Colinom Powellom. Poleg srečanja s Powellom Rupla čakajo še pogovori s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice, namestnico pomočnika sekretarja za obrambo za evropsko politiko in politiko do zveze Nato Liso Bronson, republikanskim senatorjem iz Ohia Georgem Voinovichem in demokratsko senatorko iz New Yorka Hillary Clinton.
Stipetić pred preiskovalci
27. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske Petar Stipetić je v Zagrebu pričal pred preiskovalci Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Preiskovalci naj bi se s Stipetićem pogovarjali o zločinih nad civilisti v kraju Medački džep ter operacij hrvaške vojske Nevihte in Blisk.
Del Pontejeva z novimi obtožnicami
26. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, je danes v Sarajevu napovedala izročitev novih obtožnic za vojne zločine proti Srbom, pa tudi Muslimanom in drugim domnevnim zločincem. Del Pontejeva je po srečanju s predsednikom Federacije BiH Karlom Filipovićem dejala, da je prvič doživela tako odprto podporo haaškemu sodišču. "Zdaj čakam na konkretne rezultate in prepričana sem, da bodo prišli," je dejala.
Za rešitev iraško-kuvajtskega spora
26. 03. 2001 00.00
Arabski zunanji ministri so včeraj, po dveh dneh vročičnih posredniških dogovarjanj o formuli za rešitev iraško-kuvajtskega konflikta, zaključili uradna srečanja brez končne rešitve. Jordanski zunanji minister Abdul-Illah Khatib je dejal, da se bodo intenzivna dogovarjanja nadaljevala. Khatib je dejal, da so ministri oblikovali predlogo resolucije, poleg tega pa tudi predlogo za končno poročilo, v katerem pa so izpustili omembo iraško-kuvajtskega konflilkta. Po besedah egipčanskega zunanjega ministra Amra Mousse je za slednje še čas. Če dogovora ne bo, bodo morali jutri na vrhunskem srečanju arabskih držav voditelji sami oblikovati rešitve. Predlog je oblikovalo pet držav - Alžirija, Egipt, Jordanija, Katar in Jemen. Po izjavi članov komiteja teh držav je bistven element ukinitev sankcij, ki so jih ZN naložili Iraku. Prav tako poudarja potrebo za spoštovanje teritorialne suverenosti obeh držav. Kuvajtski zunanji minister šejk Mohammed Sabah Al Salem Al Sabah, je povedal, da je njegova država odprta za kakršen koli arabski predlog, ki bo zagotovil vsaj minimalno varnost in zagotovil rešitev problema vojnih ujetnikov. Obe državi trdita, da ima nasprotna stran še vedno vojne ujetnike. Kljub temu, da je palestinske teme zasenčilo vprašanje iraško-kuvajtskih odnosov, pa so vendarle ostale visoko na spisku. Zgodnja verzija predloga končne izjave vrhunskega srečanja kaže, da bodo arabski voditelji popolnoma podprli Palestince in obsodili izraelsko agresijo. Voditelji bodo odločali o načrtu, da Islamska razvojna banka priskrbi 40 milijonov dolarjev mesečno v naslednjih šestih mesecih za palestinsko vlado. Sirija predlaga obnovitev ekonomskega bojkota Izraela in sicer s pomočjo oživitve urada Arabske lige za bojkot Izraela, ki so ga ustanovili leta 1950. Arabska javnost je nezadovoljna s propadlimi pogajanji in šestimi meseci izraelsko-palestinskimi spopadi, v katerih je umrlo več kot 430 ljudi. V Egiptu je včeraj na tisoče študentov demonstriralo proti Izraelu in pozvalo arabski vrh za skupno podporo Palestincem. Ministri so se sestali na pripravljalnem dvodnevnem srečanju za predvideni odločilni vrh , ki naj bi obnovil vsakoletna srečanja, ki so se končala leta 1990, ko je Irak zasedel Kuvajt. Včeraj se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da obstaja velik mednarodni interes za nadaljevanje diskusij. Annan se bo prav tako udeležil jutrišnjega vrha.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
Albanski uporniki pri Skopju
24. 03. 2001 00.00
Del albanskih skrajnežev v Makedoniji se je iz Tetova premaknil proti vasi Gračane, ki je od Skopja oddaljena le slabih 10 kilometrov, leži pa ob jugoslovansko-makedonski meji, je danes poročal makedonski časnik Dnevnik. Skrajneži naj bi se naselili v zapuščene hiše v vasi, kmalu pa naj bi tam odprli novo fronto. Makedonski premier Ljubčo Georgievski je sinoči potrdil, da makedonska vojska še ni začela operacije za uničenje albanskih skrajnežev, in dodal, da se šibka makedonska država oborožuje in pridobiva čas. Georgievski je to izjavil na skopskem letališču, medtem ko je vojska prevzela štiri ukrajinske helikopterje, pričakujejo pa še dve pošiljki helikopterjev iz Grčije.
V Beogradu prijeli Dimitrija Stakića
23. 03. 2001 00.00
V Beogradu naj bi danes prijeli bosanskega Srba Dimitrija Stakića, ki ga je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov, je poročal beograjski radio B-92. Stakić je bil med vojno v Bosni in Hercegovini župan Prijedorja, bil pa naj bi tudi eden od voditeljev zloglasnih taborišč v Karatermu in Omarski, ki so jih žrtve in očividci primerjali s koncentracijskimi taborišči. Po poročanju radia naj bi Stakića aretirali že dopoldne, ko je v šolo pospremil svojega sina.
Rusija zagrozila s povračilnim izgonom
23. 03. 2001 00.00
Rusija je napovedala, da se bo v enaki meri odzvala na ameriško odločitev o izgonu 46 ruskih diplomatov in da bo moralo "kovčke spakirati" enako število ameriških diplomatov v Moskvi. "Mi to lahko Američanom naredimo še na bolj boleč način, kot so to naredili oni nam," je danes za poljsko nacionalno televizijo med obiskom v Varšavi izjavil vodja ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Ivanov. Ob tem je ameriško dejanje obsodil kot neutemeljeno, politično in kot spomin na čase hladne vojne.
Izgon ruskih diplomatov iz ZDA
22. 03. 2001 00.00
Ameriško zunanje ministrstvo je iz ZDA izgnalo šest ruskih diplomatov, 46 pa mora ZDA zapustiti do 1. julija. Moskva, ki meni, da bo ukrep zaostril odnose med državama, odločitev pa označila za sovražno, je sprejela povračilne ukrepe in napovedala izgon 50 ameriških diplomatov.