vojne
Ustreljenih 22 družinskih članov
06. 01. 2000 09.28
Perujska policija je sporočila, da je našla trupla dvaindvajsetih članov družine, med njimi tudi nekaj otrok, ki so jih neznanci postrelili v oddaljeni vasici Huanuco v centralnih Andih. Med dvaindvajsetimi mrtvimi člani družine so našli še živega osem letnega dečka, ki je bil ustreljen v vrat.
Pokopali zadnjega Maistrovega borca
03. 01. 2000 19.45
Na pobreškem pokopališču v Mariboru so danes z vojaškimi častmi pokopali zadnjega Maistrovega borca iz štajerske metropole Friderika Kralja, ki je ob koncu prve svetovne vojne sodeloval v bojih za severno slovensko mejo ter za priključitev Maribora Sloveniji.
Patriarhi pravoslavnih cerkva na poti v Sveto deželo
02. 01. 2000 17.12
Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksij II. in patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle sta danes odpotovala v Sveto deželo, kjer bosta sodelovala na slovesnostih ob drugem tisočletju Kristusovega rojstva. Voditelji vseh pravoslavnih cerkva so namreč povabljeni, da se na pravoslavni božič 7. januarja udeležijo bogoslužja v Betlehemu.
Novoletna poslanica predsednika vlade
30. 12. 1999 18.21
Ponosen sem, da vas bom kot predsednik vlade vodil v novo tisočletje, v samostojni državi, ki je prav v zadnjem desetletju znala izkoristiti zgodovinsko priložnost in se je v zelo kratkem času uveljavila kot stabilna in gospodarsko uspešna država ter kot zanesljiva partnerica v mednarodni skupnosti, je v novoletni poslanici poudaril predsednik vlade Janez Drnovšek.
V letu 1999 neuspeh OVSE na Kosovu
30. 12. 1999 08.43
Predsedujoči Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), norveški zunanji minister Knut Vollebaek je ob iztekajočem mandatu v včerajšnjem pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP kot glavni neuspeh organizacije označil nezmožnost preprečitve vojne na Kosovu. Ruski napad na Čečenijo pa je označil kot največje presenečenje.
Naletiliću preložili operacijo
29. 12. 1999 09.09
Hrvaško pravosodno ministrstvo je danes sporočilo, da je zdravniški konzilij za december predvideno operacijo Mladena Naletilića-Tute zaradi viroze preložil na januar. Naletiliću bodo operirali desno srčno arterijo.
Vukovića v Podgorici obsodili na 20 let zapora
28. 12. 1999 20.35
Bosanskega Srba Zorana Vukovića, ki je od minulega petka zaprt v zaporih haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je zaradi vojnih zločinov na 20 let zapora obsodilo že sodišče v Podgorici, je danes poročal črnogorski tisk.
RKS se zahvaljuje za podporo in sodelovanje
28. 12. 1999 20.13
Rdeči križ Slovenije se vsem posameznikom, ustanovam, gospodarskim družbam, političnim strankam, državnim organom, občinam, institucijam, organizacijam civilne družbe in medijem zahvaljuje za sodelovanje, podporo in pomoč pri izpolnjevanju humanitarnega poslanstva RKS v letu 1999. Široka podpora in sodelovanje sta RKS omogočila, da je uresničil svoje programe, pridobil 120.000 krvodajalcev in prek donatorjev finančno pomagal 70.000 družinam, so danes sporočili z RKS.
Na volitvah v Gvatemali zmagal Portillo
28. 12. 1999 08.57
Na nedeljskih predsedniških volitvah v Gvatemali je zmagal opozicijski voditelj Alfonso Portillo.
Vplivno odkritje jedrske energije
27. 12. 1999 20.28
Svet se je v zadnjem stoletju spremenil veliko bolj, kot v katerem koli obdobju prej. Razlog za to ni niti političen niti gospodarski, pač pa tehnološki. Odkritje jedrske energije in razvoj tehnologij za njeno uporabo sta ena od najpomembnejših dejavnikov, ki sta krojila človeško gibanje in razvoj v tem tisočletju.
Odkrili predmete iz druge svetovne vojne
25. 12. 1999 17.56
V kraljevi utrdbi v Kaliningradu na zahodu Rusije so pred dnevi odkrili skoraj 15.000 predmetov, ki so jih med drugo svetovno vojno skrili Nemci, so po poročanjih ruske agencije AVN sporočili iz centra za iskanje umetniških predmetov. Najdeni predmeti so del kolekcije Pruskega muzeja mesta Koenigsberg, danes Kaliningrad, ki je imel sedež v utrdbi. Kaliningrad, ki se nahaja med Poljsko in Litvo, je med drugo svetovno vojno prešel pod rusko oblast, utrdba pa po vojni pod obrambno ministrstvo takratne Sovjetske zveze. Kasneje so utrdbo predali kaliningrajski mestni občini, ki je dovolila raziskave ruskih arheologov. Vrednost najdenih predmetov so ocenili na več milijard rubljev.
Božič preživeli v strelskem jarku
25. 12. 1999 17.54
Devet Britancev je letošnji božič preživelo v strelskem jarku v Flandriji, kjer je med prvo svetovno vojno potekala bitka.
Aretirali Zorana Vukovića
24. 12. 1999 20.22
Bosanski Srb Zoran Vuković, ki so ga pripadniki SFOR sinoči aretirali v Foči, je popoldne že prispel v zapor haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. 44-letni Vuković je obtožen zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, storjenih na območju Foče od 1992 do 1993.
SFOR aretiral osumljenega vojnih zločinov
24. 12. 1999 11.30
Mednarodne mirovne sile v BiH SFOR so sinoči aretirale bosanskega Srba Zorana Vukovića, ki je osumljen vojnih zločinov. Vuković, nekdanji podpolkovnik vojaške policije ter paravojaških enot, je osumljen zločinov proti človeštvu, predvsem posilstev in mučenja muslimanskih žensk v juliju leta 1992.
Zaostrene razmere v Groznem
23. 12. 1999 11.54
Razmere v oblegani čečenski prestolnici Grozni se zaostrujejo. Rusko bojno letalstvo in topništvo je bombardiralo cilje na celotnem območju, je danes poročala ruska televizija ORT. Na obrobju in v središču mesta se nadaljujejo spopadi med ruskimi enotami in čečenskimi uporniki. Ruski premier Vladimir Putin je napovedal skorajšnje končanje vojne. Kot je poročala ORT, je Rusiji naklonjen nekdanji župan Groznega Bislan Gantamirov s čečenskimi milicami vdrl v Grozni.
Talić in Brđanin obsojena genocida
22. 12. 1999 21.14
Generalna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je danes bosanska Srba Momirja Talića in Radoslava Brđanina obtožila tudi genocida. To je največja možna obtožba na tem sodišču.
Kučan izročil odlikovanji
22. 12. 1999 15.57
Predsednik države Milan Kučan je danes z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval Maistrove borce za častna domoljubna dejanja v boju za severno mejo, s katerimi so ob koncu prve svetovne vojne soustvarjali pomembne temelje slovenske suverenosti. Za zasluge v boju proti nacifašizmu pa je s častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval slovenske rodoljube, ki so jih angleški zavezniki kot padalce poslali na ozemlje Slovenije, kjer so se borili za novo Evropo svobodnih narodov. Predsednik Milan Kučan je v nagovoru poudaril, da se želijo na današnji slovesnosti v imenu slovenske države simbolno zahvaliti in oddolžiti dvema skupinama srčnih ljudi, slovenskih vojakov in rodoljubov, katerim gre zasluga, da Slovenija ni ostala brez velikih delov Štajerske in dela Koroške, na drugi strani države pa brez Primorske. Slovenska državnost sploh ne bi bila mogoča, če bi ostali brez tako velikih delov našega narodnostnega in dosedanjega državnega ozemlja, je poudaril predsednik države.
Haag preiskuje dejavnost OVK
22. 12. 1999 09.07
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga preiskuje dejavnosti nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK) v zvezi domnevnimi zločini, storjenimi nad kosovskimi Srbi, je v današnjem pogovoru za francoski dnevnik Le Monde napovedala generalna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte.
Milošević predlagan za kandidata za Nobelovo nagrado
21. 12. 1999 21.39
Združenje veteranov iz osrednje Srbije je danes predlagalo jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića za kandidata za Nobelovo nagrado za mir.
10. obletnica padca Ceusescujevega režima
21. 12. 1999 21.21
Romunski parlament je potrdil imenovanje nove vlade, ki jo bo vodil dosedanji guverner centralne banke Mogur Isarescu. Sicer pa v državi, ki jo še vedno pesti huda revščina, praznujejo deseto obletnico padca Ceausescujevega režima, najtrše vladavine v nekdanji socialistični Vzhodni Evropi.
Umrl je pesnik Peter Levec
21. 12. 1999 18.20
Jutri dopoldne se bodo na ljubljanskih Žalah poslovili od književnika, slovenskega pesnika in prevajalca Petra Levca. Umrl je po daljši bolezni v 77. letu starosti, je poročal Radio Slovenija.
Sfor aretiral srbskega generala Galića
20. 12. 1999 19.42
Sfor je danes v Banja Luki aretiral Stanislava Galića, generala enot bosanskih Srbov, so potrdili na zvezi NATO. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu, je Galić poveljeval enotam, ki so med vojno v Bosni in Hercegovini izvajale ostrostrelske in bombne napade na civilno prebivalstvo v Sarajevu. Galića je mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, umorov, nečloveških dejanj ter napadov in teroriziranja civilistov. Galić je bil aretiran na podlagi anonimne prijave in je že na poti v Haag, so še sporočili z zveze NATO.
Zanikanje obtožb SFOR
19. 12. 1999 19.16
Hrvaška obveščevalna služba (HIS) je danes kot ''neutemeljene in neprofesionalne'' zavrnila obtožbe mednarodnih mirovnih sil SFOR, ki so minuli petek HIS obtožile, da je v Bosni in Hercegovini vohunila proti mirovnim silam.
Hrvati vohunili v BiH
17. 12. 1999 21.48
Več hrvaških tajnih služb naj bi vohunilo proti mirovnim silam SFOR v BiH. Dokaze o nezakonitem delovanju Hrvaške obveščevalne službe (HIS) in bosanskohrvaške Službe nacionalne varnosti (SNS) na ozemlju BiH so v Sarajevu predstavili predstavniki SFOR.
Schroeder potrdil sklep o izplačilu odškodnine
17. 12. 1999 20.51
Nemški kancler Schroeder je tudi uradno potrdil sklep, da bo Nemčija izplačala odškodnino deset milijard mark preživelim žrtvam druge svetovne vojne. Denar bo prejelo 240.000 nekdanjih taboriščnikov in okoli milijon nekdanjih prisilnih delavcev. Povrnitev stroškov lahko pričakujejo tudi tisti, ki jim je nemška vojska uničila premoženje. Slovenija ni bila neposredno udeležena v pogajanjih, vendar je Nemčija obljubila, da bodo tudi naši prisilni delavci upravičeni do odškodnine.
Vollebaek v Berlinu
17. 12. 1999 10.04
Knut Vollebaek, predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, je danes odpotoval v Berlin, kjer se bo udeležil sestanka sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu in Rusije. V Berlinu bo poročal o svojem obisku na severnem Kavkazu in grozotah vojne v Čečeniji.
Letošnja knjižna bera Slovenske matice
16. 12. 1999 19.55
Predsednik Slovenske matice prof. dr. Joža Mahnič je skupaj z avtorji, prevajalci in uredniki danes predstavil letošnjo knjižno bero, ki obsega sedem naslovov. Knjižne novosti so <i>Obzorja slovenske književnosti</i>, zbirka literarno-zgodovinski razprav akademika Franceta Bernika, <i>Psihologija z empiričnega vidika </i>Franza Brentana v prevodu Franeta Jermana, <i>Mariborska knjiga </i>Andreja Brvarja iz serije o slovenskih mestih, knjiga o avtohtonih drevesnih vrstah na Slovenskem z naslovom <i>Naše drevesne vrste </i>gozdarskih strokovnjakov Marijana Kotarja in Roberta Brusa, pregled slovenske lirike <i>Od ekspresionizma do postmoderne </i>akademika Borisa Paternuja, dnevniški zapisi iz I. svetovne vojne Franca Rueha z naslovom <i>Moj dnevnik 1915-1917</i>, kakor jih je pripravil njegov vnuk Igor Vilfan, ter esejistična knjiga <i>Metamorfoza groze </i>Jožeta Snoja. Dr. Mahnič je predstavil tudi dvojno številko Glasnika Slovenske matice, v katerem so med drugim prispevki z majskega matičinega simpozija ob stoletnici rojstva akademika Antona Slodnjaka in oktobrskega znanstvenega srečanja v organizaciji matice o prof. dr. Lavu Čermelju.
Dogovor za izplačilo odškodnin
15. 12. 1999 21.19
Ameriška in nemška vlada sta se dogovorili o izplačilu odškodnin prisilnim delavcem med drugo svetovno vojno. Nemčija je doslej že izplačala 60 milijard dolarjev odškodnine za vojne zločine, storjene v času druge svetovne vojne. Brez kakršnegakoli povračila pa je ostalo okoli 12 milijonov ljudi, ki so prisilno delali v času nacizma.
Gorana Jelišića obsodili na 40 let
14. 12. 1999 20.26
Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je bosanskega Srba Gorana Jelišića obsodilo na 40 let zaporne kazni, kar je največja kazen, ki jih je to sodišče izreklo v šestih letih delovanja. 31-letni Jelišić je bil obsojen zločinov zoper človeštvo, ki jih je zakrivil kot poveljnik taborišča Luka v Brčkem med vojno v Bosni.
Jelišić obtožen na 40 let zaporne kazni
14. 12. 1999 14.41
Sodišče Združenih narodov za vojen zločine je danes obsodilo bosanskega Srba Gorana Jelišića, nekdanjega paznika v taborišču, na 40 let zaporne kazni zaradi umorov in mučenja muslimanskih zapornikov spomladi leta 1992. Jelišić, nekdanji mehanik, ki se je oklical za >>srbskega Adolfa<<, je bil obtožen zaradi 31 primerov mučenja in ubojev v ujetniškem taborišču Luka v bližini mesta Brčko.