vojni
Angleško ''zasebno'' mesto?
12. 10. 1998 08.36
Direktor britanskega multimilijardnega podjetja namerava pri angleškem Cambridgeu z zasebnimi sredstvi zgraditi novo mesto s 50.000 prebivalci, prvo ''zasebno'' mesto v zadnjega pol stoletja, piše časnik Financial Times. Mestece naj bi zraslo kakih deset kilometrov od Cambridgea, na zemljišču, ki je zdaj v lasti britanske vojske. Zasebnega mesta se je domislil poslovnež Peter Dawe, ki je obogatel na čelu podjetja za storitve na internetu Unipalm Pipex. Za uresničitev zamisli je že ustanovil podjetje Cambridge New Town Corporation, ki naj bi k financiranju mesta pritegnilo posrednike nepremičnin in tamkajšnja podjetja. Naložba naj bi se poslovnežu povrnila v 20 letih. Če bodo oblasti načrt odobrile, bo to prvo skoraj izključno z zasebnimi sredstvi zgrajeno mesto v Veliki Britaniji po drugi svetovni vojni in prvo novo mesto na Otoku po letu 1970.
Da Vincijeva Dama v hermelinu iz Krakova odpotovala v Rim
09. 10. 1998 16.46
Najdragocenejša poljska slika, Dama v hermelinu Leonarda da Vincija, je iz Krakova odpotovala v Italijo, kjer bo do januarja potovala po razstavah v Rimu, Milanu in Firencah. Za sto milijonov dolarjev zavarovano da Vincijevo Damo je krakovski muzej posodil v zameno za mojstrovini italijanske renesanse. Olje na lesu, ki ga je da Vinci naslikal okrog leta 1483, je v 19. stoletju kupila družina Czartoryski in je po drugi svetovni vojni prešlo pod okrilje države. Umetnina je le dvakrat odšla iz Poljske, leta 1991 na washingtonsko razstavo Okrog 1492 v počastitev 500. obletnice Kolumbovega odkritja Amerike in pred petimi leti na švedsko razstavo Leonardovi mostovi (I ponti di Leonardo).
Vojni zločinec Milošević
09. 10. 1998 09.04
Evropski parlament je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območje nekdanje Jugoslavije v četrtek pozval, naj jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića obtoži vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
Hrvaška vrača cerkvi premoženje
09. 10. 1998 08.24
Hrvaška in Sveti sedež bosta le nekaj dni po papeževem obisku na Hrvaškem podpisala gospodarski sporazum, ki med drugim ureja vprašanje vračanja cerkvenega premoženja, ki je bilo po drugi svetovni vojni nacionalizirano.
Skorajšnja izročitev Nade Šakić
07. 10. 1998 09.19
Argentinski zunanji minister Guido di Tella je v torek podpisal odlok o izročitvi Nade Luburić-Šakić, ki je obtožena zločinov v drugi svetovni vojni, poroča agencija Associated Press. Predstavnik argentinskega zunanjega ministrstva je povedal, da bi do izročitve Šakićeve Hrvaški lahko prišlo v prihodnjih desetih dneh.
Italijanski premier bo v primeru nezaupnice odstopil
06. 10. 1998 14.22
Italijanski premier Romano Prodi je danes dejal, da bo odstopil, če ne bo dobil podpore na glasovanju o zaupnici njegovi vladi. Prodi je na novinarski konferenci ob koncu francosko-italijanskega vrha v Firencah poudaril, da je potrebno upoštevati voljo volilcev.
Papež poziva k utrditvi etičnih vrednot na Hrvaškem
04. 10. 1998 14.35
Papež Janez Pavel II. je v Splitu danes daroval mašo na prostem, na kateri je Hrvate pozval k novemu začetku. Skoraj tri leta po vojni bi morali hrvaški kristjani svoji domovini ''dati nov obraz'', je poudaril.
Načelnik turške vojske trdi, da je država v ''nenapovedani vojni'' s Sirijo
02. 10. 1998 15.15
Načelnik vplivne turške vojske, general Huseyin Kivrikoglu, je v komentarju, ki je bil objavljen v petek, izjavil, da je njegova država v stanju nenapovedane vojne s sosednjo Sirijo, spričo domnevne podpore Damaska kurdskim upornikom.
Nadaljevanje mirovnih pogajanj med Severno in Južno Korejo
26. 09. 1998 12.55
Tretji krog mirovnih pogajanj med Severno in Južno Korejo, na katerih sodelujejo tudi Združene države in Kitajska, se bo začel 20. oktobra v Ženevi in bo trajal pet dni, je danes poročala južnokorejska tiskovna agencija Yonhap. To naj bi sklenili na delovnih pogovorih v New Yorku.
V Londonu odprli razstavo ob 80. obletnici konca 1. svetovne vojne
23. 09. 1998 16.52
V Imperial War Museumu v Londonu so pred dnevi odprli razstavo o človeških žrtvah vojne in tako obeležili 80. obletnico konca 1. svetovne vojne.
Prve žrtve med begunskimi otroci
15. 09. 1998 16.07
Predstavnik Združenih narodov za zaščito otrok v vojni Olara Otunna je v Ženevi danes povedal, da v gozdovih na Kosovu zaradi bolezni in dehidracije že umirajo otroci, ki so pred srbskimi silami morali zapustiti svoje domove. Otunna je poudaril, da je kar 60 odstotkov od približno 50.000 beguncev, ki so se umaknili v gozdove in težko dostopne predele, otrok.
Filmski festival v Benetkah se je začel
04. 09. 1998 09.41
V Benetkah se je z evropsko premiero zadnje uspešnice Stevena Spielberga Reševanje vojaka Ryana (Saving private Ryan) zunaj konkurence začel 55. mednarodni filmski festival. Na otvoritveni slovesnosti so zlatega leva za življenjsko delo podelili italijanski igralki Sophii Loren in poljskemu režiserju Andrzeju Wajdi. V imenu igralke, ki se zaradi zdravstvenih težav slovesnosti ni mogla udeležiti, je nagrado sprejel njen mož Carlo Ponti s sinovoma.
IRA poziva skupino, ki je izvedla bombni napad v Omaghu, k razpustitvi
31. 08. 1998 14.50
Prepovedana Irska republikanska armada (IRA) je danes pozvala odpadnike, ki so odgovorni za najokrutnejše gverilsko dejanje na Severnem Irskem, k razpustitvi.
Nadaljevanje filma Casablanca; roman Michaela Walsha bo izšel 7. oktobra
31. 08. 1998 13.55
Roman ameriškega pisatelja Michaela Walsha ''Za vedno Casablanca'' bo izšel 7. oktobra. Gre za nadaljevanje slovitega filma Casablanca z Ingrid Bergman in Humphreyem Bogartom v glavnih vlogah, ki je leta 1943 dobil tri oskarje (najboljši film, najbojša režija in najboljša kamera). Walsh, sicer nekdanji novinar in avtor številnih biografij, si je film ogledal kar petnajstkrat. Po filmu so sicer že priredili gledališko predstavo, medtem ko poskusov v prozi doslej še ni bilo. ''Zgodba je enostavno veličastna, saj je hkrati zgodba o vojni, ljubezenska zgodba in kriminalka. V romanu sem moral upoštevati vse tri plasti. Da bi lahko izvedel, kam sta odšla glavna junaka Casablance, potem ko letalo vzleti, sem moral najprej vedeti, od kod prihajata'', je pojasnil Walsh in dodal, da je roman ''Za vedno Casablanca'' prepleten z nizi ''flash-backov''. Walsh upa, da si bodo bralci potem, ko bodo prebrali njegov roman, rekli: ''Film mi je zdaj še bolj všeč, saj glavna junaka bolje razumem.''
Nov obrat Leka in Bosnalijeka
30. 08. 1998 10.17
Slovenska farmacevtska družba Lek in sarajevsko podjetje Bosnalijek, ki poslovno sodelujeta že od leta 1986, bosta predvidoma 7. septembra odprla obnovljen in posodobljen obrat za proizvodnjo trdnih zdravilnih oblik. Leta 1995 sta obe podjetji podpisali pismo o namenih, v katerem se zavzemata za poglobljeno poslovno sodelovanje, ki naj bi poleg skupnega nastopa na nekaterih trgih zajemalo tudi sodelovanje Leka pri obnovi in posodobitvi v vojni poškodovanih proizvodnih zmogljivosti Bosnalijeka.
Razstava grafik Božidarja Jakca v koprski galeriji Meduza
24. 08. 1998 14.26
V koprski galeriji Meduza bodo v petek, 28. avgusta, zvečer odprli razstavo pionirja slovenske grafike in dolgoletnega profesorja za grafiko Božidarja Jakca (1899 - 1989). Razstava, ki bo na ogled do konca septembra, je prva celovitejša predstavitev Jakčevega grafičnega opusa na Obali, sodi pa v projekt Grafika na Slovenskem po letu 1945.
Tolstojeva pisma končno na pravem mesto
24. 08. 1998 14.19
Tri pisma so končno našla prostor v muzeju, posvečenem avtorju pisem - ruskemu pisatelju Levu Tolstoju. Pisma je Tolstoj napisal med letoma 1906 in 1909 svojemu mlademu učencu Vladimirju Shreemanu iz Ukrajine. Po njegovi smrti pa so prišla v roke njegovih potomcev. Družino Shreemanovih je med 2. svetovno vojno obtožila takratna sovjetska oblast, zato so se preselili v nacistično Nemčijo. Po vojni so se preselili v Argentino, kjer živijo še danes. Pisma je Državnemu muzeju Leva Tolstoja izročila pravnukinja Tolstojevega prijatelja, 75-letna Maria Shreeman. Skupaj s svojim možem je iz Buenos Airesa v Moskvo prišla na povabilo ruskega ministra za kulturo. Vladimir Shreeman je bil mlad posestnik, zagret za Tolstojeve teorije o skupni lastnini. Tako se je odločil, da bo svojo zemljo razdelil med kmete in ustanovil komuno. V enem od pisem, podarjenih muzeju, Tolstoj mladeniča opozarja, naj o svoji odločitvi še enkrat dobro premisli. Kljub temu je Shreeman svojo posest razdelil. S tem se je zameril cesarskemu režimu, ki ga je za dve leti izgnal iz države. Tudi boljševiška oblast mu ni bila naklonjena. Tako je umrl leta 1939, medtem ko je po državi iskal zatočišča pred stalinizmom.
Britanski vojaki v Brazzavillu zaradi morebitne evakuacije iz Konga
20. 08. 1998 16.20
Prek 100 britanskih marincev je danes zasedlo položaje na letališču v Brazzavillu zaradi verjetne evakuacije Britancev iz Kinšase, ki jo na drugem bregu reke že obkoljujejo uporniški vojaki. Po izjavah prič se je 120 pripadnikov marincev pridružilo približno 250 francoskim vojakom. Ti so bili že nameščeni na letališču Maya-Maya v Brazzavillu, ki je strateškega pomena za evakuacijo iz Kinšase.
Slika je našla svoje mesto
17. 08. 1998 13.16
Družina dveh žrtev holokavsta in inštitut za umetnost iz Chicaga sta se sporazumela o delitvi lastništva dragocene slike. S tem se je končalo petdestletno prizadevanje družine, da bi ji vrnili sliko. Družina Goodmanovih, ki so potomci Friedricha in Louise Gutmann, bo delila lastništvo slike Edgarja Degasa, naslovljeno Pokrajina z dimnikom, s farmacevtskim milijonarjem Danielom C. Searlom. Vrednost slike ocenjujejo na 1,1 milijona dolarjev. Družina Gutmann, ki je bila lastnica slike pred drugo svetovno vojno, trdi, da so sliko iz skladišča v Parizu ukradli nacisti. Louise in Friedrich Gutmann sta umrla leta 1940 v koncentacijskem taborišču. Po vojni se je slika znašla v rokah Searla, ki jo je leta 1987 v New Yorku kupil od trgovca z umetninami. Pravdanje se je začelo potem, ko je Simon Goodman leta 1995 v knjigi Degasovih del zasledil zapis o omenjeni sliki.
Južna Koreja ponuja pomoč svoji severni sosedi
14. 08. 1998 11.54
Južnokorejski predsednik Kim Dae-jung namerava ponuditi pomoč Severni Koreji in s tem vzpostaviti nove odnose med dolgoletnima nasprotnicama, predstavil pa je tudi sporazum, s katerim bi pomagali svoji severni sosedi pri zmanjševanju stopnje brezposelnosti, zagotavljanju minimalnih potreb po hrani, oblačilih, zdravniški oskrbi in izobraževanju. Ob 50-letnici ustanovitve Južne Koreje želi predsednik Kim v Pjongjang poslati posebne odposlance, ki bi z nasprotno stranjo vzpostavili mehanizem za dialoge na ministrski ravni.
200 milijonov mark v sklad za žrtve nacizma
09. 08. 1998 09.42
Nemčija je pod pritiskom judovskih predstavnikov in ameriških odvetnikov, še posebej po padcu t.i. železne zavese, včeraj sporočila, da bo namenila 200 milijonov mark v sklad za žrtve nacizma, ki doslej niso prejele še nobene odškodnine, ker so po drugi svetovni vojni živele v komunističnih državah. Nekdanja zahodna Nemčija je sicer državam, ki so po drugi svetovni vojni sodile pod okrilje Sovjetske zveze, že izplačala 1,8 milijarde mark, vendar pa ni denar nikdar prišel v roke posameznikov, ki so trpeli v času nacizma. Po judovskih in nekaterih drugih ocenah naj bi bilo takšnih žrtev v vzhopdnoevropskih državah najmanj 45.000. Iz omenjenega sklada naj bi zdaj izplačali odškodnino 18.000 ljudem. Skupno je Nemčija za preživele žrtve nacističnega režima doslej namenila že več kot 100 milijard mark.
Solana in poljski predsednik Kwasniewski o vojni na Kosovu
08. 08. 1998 09.54
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana in poljski predsenik Aleksander Kwasniewski sta se strinjala, da mora Evropa sprejeti ukrepe za začetek dialoga in končanje vojne na Kosovu. V sinočnjem skupnem sporočilu po srečanju v Jurati ob obali Baltika Solana in Kwasniewski obžalujeta, da jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević ni držal besede, ki jo je dal Evropski uniji, o končanju spopadov, zaostrovanje bojev in trpljenje prebivalstva pa zavezuje vse politične sile v Evropi k sprejetju potrebnih ukrepov. Javier Solana je pred tednom dni z družino prispel na osemdnevne počitnice na Poljsko, kjer je med drugim obiskal Varšavo, vnekdanje kraljevsko mesto Krakov in nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.
V Kölnu prvo judovsko gledališče po vojni
30. 07. 1998 16.53
Prvič po več desetletjih naj bi v Nemčiji ponovno začelo delovati judovsko gledališče. Njegova ustanovitelja, glasbenik in režiser Alex Shnaider ter novinar Andy Cremer, se nameravata navezati na tradicijo nemškogovorečega judovskega gledališča predvojnega časa, je za nemški radio v sredo dejal Shnaider. Judovsko gledališče, katerega značilnost je humor, naj bi svoja vrata odprlo decembra. V prvi gledališki sezoni sta ustanovitelja najela nemškogovoreče avtorje iz Izraela in Nemčije. Dve tretjini predstav bodo igrali v nemškem jeziku, tretjino pa ''v razumljivem jidišu''.
Angležinja začenja z gladovno stavko
24. 07. 1998 10.28
Britanska humanitarna delavka Sally Becker, ki so jo minuli teden srbske oblasti zaprle zaradi nezakonitega vstopa na Kosovo, je sinoči povedala, da začenja gladovno stavko. Dejala je, da iz protesta proti vojni na Kosovu ter ubijanju otrok in žensk ne bo ne jedla ne pila.
50 ljudi ubitih v bojih v Čečeniji
17. 07. 1998 12.07
Več kot 50 ljudi je bilo ubitih v bojih med čečenskimi varnostnimi silami islamskimi paravojaškimi formacijami v nekdanji ruski republiki. Boji so izbruhnili v sredo, ko so čečenske oblasti navedle, da so islamski ekstremisti napadli njihovo vojaško garnizijo. Boji so prenehali včeraj dopoldne, potem ko so trajali vso noč iz srede na četrtek. Čečenski predsednik Aslan Maskhadov je odpovedal načrtovano potovanje v sosednjo Rusko republiko, da se sooči s trenutno krizo.
Ameriški senatorji: Milošević je vojni zločinec
17. 07. 1998 10.39
Skupina 14 ameriških republikanskih in demokratskih senatorjev je včeraj v posebni resoluciji zahtevala, da se Slobodana Miloševića obtoži ''gnusnih vojnih zločinov'', od Bele hiše pa, da naj dokaze proti jugoslovanskemu predsedniku preda haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Nov program hrvaške vlade o brezpogojnem vračanju beguncev
17. 07. 1998 10.18
Mednarodna skupnost je sinoči izrazila zadovoljstvo z novim programom hrvaške vlade o brezpogojnem vračanju beguncev, vendar svojo udeležbo na donatorski konferenci pogojila z njegovim ''hitrim in učinkovitim'' uresničevanjem. To je sporočila komisija člena 11, v kateri so predstavniki držav zahodnih organizacij, ki so povezane z rešitvijo problema beguncev, tudi EU, OVSE, ZDA in Nemčija. Donatorska konferenca, ki naj bi omogočila obnovo v vojni porušenih območij na Hrvaškem, naj bi bila oktobra.
Premirje v Sudanu po 15 letih
15. 07. 1998 19.39
V Sudanu so po 15 let trajajoči državljanski vojni danes oznanili premirje, je - sklicujoč se na sudansko uporniško Osvobodilno ljudsko vojsko (SPLA) - poročal britanski radio BBC. Uporniki so povedali, da so premirje sklenili z namenom, da bi omogočili dostavo človekoljubne pomoči južnemu Sudanu, ki ga pesti pomanjkanje hrane.
Proslave ob francoskem državnem prazniku v Parizu
14. 07. 1998 14.53
S tradicionalno vojaško parado na Elizejskih poljanah, ki se je je udeležil tudi predsednik Jacques Chirac, se je v Parizu začel uradni del proslav ob francoskem državnem prazniku. V okviru parade so pripravili mimohod posameznih vojaških rodov; 4000 vojakov je odkorakalo od Slavoloka zmage na trg Concorde, kjer se je predsednik Chirac med drugim srečal s premierom Lionelom Jospinom in obrambnim ministrom Alainom Richardom, nato pa se je na slavnostni tribuni pridružil predsednikoma nacionalne skupščine in senata, Laurentu Fabiusu in Reneju Monoryju. Opoldne bo predsednik države Jacques Chirac, kot je to običaj, po televiziji spregovoril francoskemu ljudstvu.
McDonald´s se vrača v Nikaragvo
14. 07. 1998 08.11
Ponudnik hitre prehrane McDonald´s se po 18 let trajajoči državljanski vojni vrača v Nikaragvo. V glavnem mestu Nikaragve je spet odprl 1,5 milijona vredno restavracijo, do konca leta pa načrtuje odpreti še dve.