vojnih
Poskus aretacije Karadžića
15. 07. 2001 00.00
Pripadniki britanskih specialnih enot SAS naj bi v petek poskušali aretirati nekdanjega predsednika Republike srbske Radovana Karadžića. Tako vsaj piše edini črnogorski opozicijski časopis "Dan" iz Podgorice. Po njihovih podatkih naj bi do spopada prišlo na dveh možnih lokacijah. Ena možnost je okolica Srbinja, po drugih informacijah pa naj bi se to zgodilo v severovzhodni Črni gori, izključena pa ni niti okolica Nikšića. Karadžićevo obrambo naj bi sestavljali posebno dobro izurjeni vojaki. Po podatkih časopisa "Dan" pripadnikov sil mednarodne skupnosti, ki naj bi izvedli napad, ni na nobenem spisku, tako da jih tudi nihče ne pogreša. Karadžićevi stražarji naj bi ob poskusu aretacije ubili 10 in ranili dva pripadnika britanskih specialnih enot. Zaenkrat so to vse neuradni podatki, še poudarjajo pri časopisu "Dan".
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
Gotovina si je poiskal odvetnike
12. 07. 2001 00.00
General Ante Gotovina, na katerega naj bi se nanašala ena izmed dveh obtožnic Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, si je poiskal odvetnike, danes piše hrvaški časnik Večernji list.
Gotovina že ima odvetnike
12. 07. 2001 00.00
Organizacija hrvaških vojnih veteranov je napovedala, da bo domnevnega haaškega obtoženca, upokojenega generala Anteja Gotovino, fizično branila pred izročitvijo v Haag. Obenem pa je eden vodilnih predstavnikov organizacij hrvaških veteranov Marinko Liović na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da hrvaški veterani ne bodo blokirali cest v turistični sezoni, saj "ne želijo škoditi interesom hrvaškega naroda".
Hrvati veseli slovenskih turistov
11. 07. 2001 00.00
Slovenija je bila po podatkih Hrvaške turistične zveze (HTZ) po številu turistov, ki so lani obiskali Hrvaško, na drugem mestu, takoj za turisti iz Nemčije. Samo lani je na Hrvaškem gostovalo 819.000 Slovencev, ki so ustvarili pet milijonov nočitev. Po besedah podpredsednika uprave slovenskega turističnega podjetja Kompas Tomaža Visenjaka, ki je danes skupaj s predstavnikom HTZ Goranom Blažičem v Ljubljani spregovoril na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi turistične ponudbe Istre in odprtega teniškega prvenstva Umaga, bo Kompas letos na počitnice v Hrvaško odpeljal približno 30.000 Slovencev in prav toliko tujcev.
Hrvaška pričakuje konkretnejšo pomoč
11. 07. 2001 00.00
Zagreb pričakuje, da bodo EU in ZDA po odločitvi Hrvaške, da haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije preda generala, obtoženega vojnih zločinov nad srbskimi civilisti, povečali gospodarsko pomoč državi. Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je še poudaril, da sta Washington in Bruselj odločitev o izročitvi popolnoma podprla, zato Hrvaška upa, da bo ta podpora prinesla tudi konkretno finančno pomoč.
Plavšićeva zaprosila za izpustitev
11. 07. 2001 00.00
Odvetnik nekdanje predsednice republike srbske Biljane Plavšić, Robert Pavic, je danes na Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu vložil prošnjo za izpustitev njene varovanke iz pripora, da bi se lahko branila s prostosti. Kdaj bo sodišče o prošnji odločilo še ni znano, je sporočil tiskovni predstavnik haaškega sodišča.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Se bo Plavšićeva branila s svobode?
09. 07. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki se je januarja sama predala Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se bo morda lahko branila s svobode, zagotovila, da se bo odzivala na pozive sodišča, pa je haaškemu sodišču dala srbska vlada, je sporočil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Plavšićeva naj bi zapor v Scheveningenu zapustila že v nekaj dneh, nato pa naj bi odpotovala v Beograd, kjer bo počakala na začetek sojenja, je še napovedal Batić, ki je še zagotovil, da bo Beograd Plavšićevo ob morebitni zahtevi mednarodnega sodišča nemudoma poslal nazaj v Haag.
Priprtje Karadžićevega ''bodyguarda''
08. 07. 2001 00.00
Srbska tajna policija je prijela nekdanjega vodjo telesnih stražarjev Radovana Karadžića, ki ga haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožuje vojnih zločinov. Dragana Bojića so zaslišali v zvezi s krajem bivanja in skrivališči nekdanjega srbskega voditelja v BiH, so sinoči v Beogradu sporočili viri v srbskem notranjem ministrstvu. Bojića naj bi prijeli pred tremi dnevi na srbskem ozemlju in ga od takrat zaslišujejo. Kot navaja isti vir, naj bi bili pod nadzorom tudi ostali Karadžićevi telesni stražarji, ki se nahajajo v Srbiji. Radovan Karadžić je bil po nekaterih podatkih nazadnje v Srbiji januarja letos.
Hrvaški tisk o izročitvi generalov
08. 07. 2001 00.00
Dramatična izredna seja hrvaške vlade, na kateri so pozno sinoči sprejeli odločitev o izročitvi hrvaških generalov haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki so obtoženi vojnih zločinov, zaradi česar so štirje člani vlade iz vrst Hrvaške socialno libralne stranke (HSLS) odstopili, je glavna tema naslovnic današnjih izdaj hrvaških dnevnikov.
Proces proti bosanskim Muslimanom
06. 07. 2001 00.00
Sodišče v Mostarju je s soglasjem haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo deset bosanskih Muslimanov, ki so bili obtoženi vojnih zločinov nad ujetimi bosanskimi Hrvati leta 1993, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Deset nekdanjih pripadnikov vojske bosanskih Muslimanov, ki so ubili 18 vojnih ujetnikov, je bilo obsojenih na skupno 23 let in šest mesecev zapora. Dva osumljenca so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, dva obsojenca pa sta v ZDA. Gre za prvi primer obsodbe bosanskih Muslimanov zaradi vojnih zločinov v BiH.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Jelišiću potrdili kazen
05. 07. 2001 00.00
Prizivno sodišče Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes soglasno potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Gorana Jelišića, znanega tudi pod vzdevkom "srbski Adolf iz Bosne", obsodilo na 40 let zapora zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Gre za najvišjo kazen, ki jo je doslej izreklo haaško prizivno sodišče. Sodniki prizivnega sodišča so zavrnili tako pritožbo tožilstva, ki je zahtevalo obsodbo Jelišića tudi zaradi genocida, kot tudi obrambe, ki je zahtevala nižjo kazen.
Biljana Plavšić kmalu doma
04. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je včeraj v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Parlament bosanskih Srbov naj bi zakon obravnaval na prihodnji seji, predvideni za konec meseca, premier Republike srbske Mladen Ivanić pa se bo na Nizozemskem srečal s predstavniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Uradni viri iz Banja Luke so sicer napovedali, da naj bi se Ivanić s predsednikom sodišča Claudom Jordom in glavno tožilko Carlo Del Ponte sestal že danes, vendar se bo to najverjetneje zgodilo jutri. Sogovorniki naj bi razpravljali o pospešitvi sodelovanja med srbsko entiteto BiH in mednarodnim sodiščem.
Milošević bo sodišče napadal
04. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević med celim sodnim procesom pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ne bo imel odvetnika, je včeraj na novinarski konferenci v Haagu zatrdil Miloševićev odvetnik Zdenko Tomanović, ki je pri tem pojasnil, da ni "tiskovni predstavnik" nekdanjega jugoslovanskega predsednika. "Ne vem, ali bo Milošević aktiven ali pasiven pri svoji obrambi, vendar mislim, da bo napadal," je še dejal Tomanović.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Donatorska konferenca za ZRJ
29. 06. 2001 00.00
Na prvi donatorski konferenci za ZR Jugoslavijo v Bruslju je več kot 40 sodelujočih držav in mednarodnih finančnih institucij obljubilo, da bo za nujno gospodarsko pomoč državi še v tem letu namenilo 1,28 milijarde dolarjev pomoči.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Krstić zavrača obtožbe
28. 06. 2001 00.00
Odvetnik bosanskega Srba Radislava Krstića, Nenad Petrušić, je v zaključnem govoru danes v Haagu zavrnil vse obtožbe zoper Krstića, ki ga je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožilo genocida nad Muslimani med pokolom v Srebrenici julija 1995. Obtoženi je pred sodiščem dejal, da je poveljstvo nad drinskim korpusom vojske Republike srbske še pred omenjenim pokolom predal drugemu častniku, poveljstvo pa znova prevzel po pokolu.
Sojenje Norcu prekinjeno
25. 06. 2001 00.00
Sojenje upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in štirim drugim obtoženim vojnih zločinov, ki se je začelo na reškem županijskem sodišču, je bilo po 40 minutah prekinjeno zaradi zahteve obrambe po izločitvi predsednika sodišča in predsednice sodnega sveta. Obramba je v obrazložitvi navedla, da ni upravičenih razlogov, da se obtoženim sodi na županijskem sodišču na Reki namesto na županijskem sodišču v Gospiču, kjer naj bi bila storjena kazniva dejanja, za katera so obtoženci osumljeni.
Odlok o sodelovanju s Haagom
23. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada naj bi sprejela odlok o sodelovanju s Haaškim sodiščem za vojne zločine, ki med drugim predvideva tudi izročitev jugoslovanskih državljanov Haagu.
Izročitev vojnih zločincev vprašljiva
20. 06. 2001 00.00
Ključna stranka jugoslovanske vladne koalicije, črnogorska Socialistična ljudska partija (SNP), bo glasovala proti predlogu zakonu o izročitvi vojnih zločincev haaškemu sodišču. Tako je včeraj povedal predstavnik stranke Dragan Koprivica. Vsi predstavniki te stranke, ki je članica jugoslovanske vladne koalicije, bodo v parlčamentu tako glasovali proti zakonu in tako tudi proti izročitvi nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića mednarodnemu sodišču v Haagu. Po besedah Koprivice so to odločitev podprli na vseh organih stranke. Jugoslovanska vlada je minuli teden glasovala v prid novega zakona, vendar mora zakon potrditi še parlament, preden postane veljaven. Parlament naj bi se sestal v četrtek. Srbska reformistična zveza DOS, ki je lani na volitvah premagala Miloševića, ima v zvezni vladi večino, v parlamentu pa za absolutno večino potrebuje podporo črnogorske SNP.
Vlahović pobegnil iz zapora
19. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski državljan Veselin Vlahović, ki ga bosansko-hercegovske oblasti sumijo vojnih zločinov med obleganjem Sarajeva, je pobegnil iz zapora blizu Podgorice, kjer je prestajal triinpolletno zaporno kazen zaradi kraje, je sporočila črnogorska policija. Vlahović je pobegnil iz zapora v Spužu blizu Podgorice, policija pa je prebivalstvo pozvala, naj pomagajo ujeti tega nevarnega ubežnika.
Razhajanja v Šaronovi vladi
18. 06. 2001 00.00
V mestu Haifa na severu Izraela je policija davi med redno patruljo v prtljažniku nekega motorja našla dve bombi, je sporočil izraelski vojaški radio. Isti vir navaja, da je bil to prvi poskus napada na izraelskem ozemlju, odkar je v sredo stopilo v veljavo premirje, dogovorjeno s posredovanjem direktorja ameriške obveščevalne službe CIA Georgea Teneta. Poročajo pa tudi o smrti dveh palestinskih mladostnikov, ki so jih ob protestih čez vikend ubili izraelski vojaki.
ZRJ bo sodelovala s Haagom
14. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je danes z večino glasov sprejela predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki med drugim predvideva možnost izročitve osumljenih vojnih zločinov, pa tudi izvrševanje sodb haaškega sodišča v ZRJ. Predsednik države Vojislav Koštunica je ob tem dejal, da sprejetje zakona zagotavlja tudi obstanek ZRJ, in izrazil pričakovanje, da bo zakon potrdil tudi parlament. Ta naj bi razpravo o zakonu začel že prihodnji teden.
Zaključek procesa proti Levstiku
14. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je z zaključnimi govori tožilstva in obrambe končalo glavno obravnavo zoper Vinka Levstika, obtoženega dveh kaznivih dejanj vojnega hudodelstva. Levstikova odvetnika sta izpostavila predvsem spornost procesa, ki je po njunem mnenju nepravičen, totalitaren in politično naravnan. "Danes je pred sodiščem Vinko Levstik, nekdanji domobranec, jutri pa bo lahko Vinko Levstik, nekdanji partizan, v obeh primerih pa bi ravnal enako," je obtožbe na svoj in na račun tožilstva s strani obrambe zavrnil višji državni tožilec Janez Šinkovec. Izrek sodbe bo jutri ob 14. uri
Novo premirje v Makedoniji
13. 06. 2001 00.00
Albanski skrajneži in makedonske varnostne sile so se danes v pričakovanju novih mirovnih pogajanj ob posredovanju zveze Nato dogovorile za prekinitev ognja. Po navedbah makedonske policije obe strani za zdaj spoštujeta premirje. Na nove mirovne pogovore v Makedonijo naj bi jutri ponovno prispel generalni sekretar zavezništva George Robertson. Udeleženci današnjega izrednega vrhunskega zasedanja zveze Nato v Bruslju pa so med drugim makedonski vladi ponovno izrazili solidarnost in albanske skrajneže pozvali, naj položijo orožje. Na makedonskem notranjem ministrstvu pa so medtem povedali, da so albanski skrajneži v noči na sredo prvič streljali na položaje makedonske policije v vaseh blizu Skopja. Šlo naj bi za vasi Stračinci in Brnjarci, oddaljeni približno kilometer od Aračinova, ki je pod nadzorom skrajnežev.