vojnih
Tuta sposoben za pot v Haag
03. 03. 2000 21.41
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je po prejemu poročil dveh nizozemskih zdravnikov včeraj sporočilo, da je vojnih zločinov obtoženi Mladen Naletilić Tuta sposoben za pot v Haag.
Slovaška želi izkazati čast pristašu Adolfa Hitlerja
28. 02. 2000 19.49
Kljub valu protestov slovaških intelektualcev in skoraj vseh političnih strank, predsednika države in vlade v Bratislavi, želijo na Slovaškem izkazati čast diktatorju in pristašu Adolfa Hitlerja, Jozefu Tisu. Severnoslovaško mesto Zilina namerava 14. marca, ob obletnici ustanovitve ''prve slovaške države'' leta 1939, postaviti spominsko ploščo v čast Tisu, ki je bil leta 1946 obsojen zaradi vojnih zločinov in tudi usmrčen.
V Haagu proces proti štirim bosanskim Srbom
28. 02. 2000 11.38
Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji se bo danes začel proces proti štirim bosanskim Srbom, obtoženih vojnih zločinov na severozahodu BiH leta 1992. Trije od njih - Miroslav Kvočka, Milojica Kos in Mlado Radić - so obtoženi za grozodejstva, ki so jih storili kot višji častnik v taborišču Omarska na severu Bosne in Hercegovine. V tem taborišču je bilo med srbsko ofenzivo v Prijedoru leta 1992 na tisoče Hrvatov in Muslimanov. Četrti obtoženi, Zoran Žigić, je obtožen za prekrške v Omarski in še dveh taboriščih. Vsi štirje so obtožbe zanikali.
Marca prvi proces zaradi vojnih zločinov v Srebrenici
23. 02. 2000 19.41
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je danes sporočilo, da se bo 13. marca s sojenjem generalu vojske Republike srbske Radislavu Krstiću začel prvi proces proti neki osebi, domnevno odgovorni za pokole v nekdanji muslimanski enklavi Srebrenica.
Hrvat Aleksovski znova zaprt
09. 02. 2000 18.52
Bosanskega Hrvata Zlatka Aleksovskega so v pričakovanju ponove obravnave pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes znova aretirali. V skladu z odločitvijo predsednika haaškega sodišča naj bi Aleksovski ostal v zaporu do zaključka prizivnega postopka.
Britanska policija aretirala vojnega zločinca
06. 02. 2000 11.59
Britanska policija Scotland Yard je danes sporočila, da je v jugovzhodnem delu Londona aretirala ruandskega državljana Tharcisseja Muyunyija, osumljenega vojnih zločinov v Ruandi leta 1994. Po besedah policije je Muyunyji obtožen genocida in drugih nehumanih dejanj, nalog za aretacijo pa je izdalo Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine, storjene v Ruandi.
Črna gora za sodelovanje s haaškim sodiščem
04. 02. 2000 16.29
Črna gora se zavzema za tesno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije pri pregonu vojnih zločincev, je danes v Haagu zatrdil črnogorski premier Filip Vujanović.
Aretacija Srbov, osumljenih vojnih zločinov
01. 02. 2000 21.13
Policija Združenih narodov je v Veliki Hoči na jugozahodu Kosova v ponedeljek aretirala dva Srba, osumljena vojnih zločinov, je danes sporočila policija ZN.
Picula prevzel svojo funkcijo
28. 01. 2000 19.16
Novi hrvaški zunanji minister Tonino Picula je danes prevzel svojo funkcijo.
Novi sokrivci za Arkanov uboj?
26. 01. 2000 21.03
Srbska policija je danes imenovala še dva osumljenca, ki naj bi bila povezana z napadom na Željka Ražnjatovića Arkana 15. januarja v beograjskem hotelu Intercontinental. Osumljena sta Dragan Nikolić-Gagi ter Milan Đurišić-Miki, policija pa naproša za kakršnekoli informacije o tem, kje naj bi se nahajala.
Tadića dokončno obsodili na 20 let zapora
26. 01. 2000 14.17
Prizivno sodišče na haaškem mednarodnem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je bosanskemu Srbu Dušanu Tadiću danes znižalo kazen in ga dokončno obsodilo na 20 let zapora. Sodišče je obenem odločilo, da Tadić ne more biti izpuščen iz zapora pred 14. julijem leta 2007. S to razsodbo se je končal prvi in najdaljši mednarodni sodni pregon zaradi vojnih zločinov po procesih iz Nuernberga in Tokia.
SFOR aretiral še enega osumljenca
25. 01. 2000 19.12
Mednarodne mirovne enote v BiH (SFOR) so danes aretirale bosanskega Srba Mitarja Vasiljevića, ki je obtožen vojnih zločinov nad muslimani v Višegradu med letoma 1992 in 1995.
Del Pontejeva za Karadžićevo aretacijo
19. 01. 2000 17.01
Mednarodna tožilka za vojne zločine Carla del Ponte je danes pozvala zvezo NATO k bolj agresivnim postopkov pri iskanju in aretaciji nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karađžića, ki je osumljen vojnih zločinov. Povedala je, da želi Karađića še letos zaslišati na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Srbske oblasti zanikale vpletenost v uboj Arkana
18. 01. 2000 11.21
V prvem uradnem odzivu srbskih oblasti na umor nekdanjega voditelja srbskih paravojaških enot, obtoženega vojnih zločinov, Željka Ražnjatovića Arkana je vodstveni predstavnik vladajočih socialistov Radmilo Bogdanović v pogovoru za beograjski radio B2-92 sinoči zanikal, da bi imela država kaj opraviti z umorom. Bogdanović, nekdanji notranji minister naj bi bil po nekaterih podatkih zdaj pristojen za državno varnost. Po mnenju srbske opozicije je umor Arkana dokaz, da v Srbiji vladata kriminal in diktatura.
Ubili Željka Ražnjatovića Arkana
17. 01. 2000 21.58
Srbi so pretreseni, bosanski muslimani so si oddahnili, zahodni voditelji pa izražajo obžalovanje zaradi uboja nekdanjega vodje srbskih paravojaških skupin in enega od domnevnih šefov ruske mafije Željka Ražnjatovića Arkana. Arkan je umrl zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil v napadu v hotelu Intercontinental v Beogradu, storilcev pa še niso našli. Iz njegove stranke so sporočili, da bo pogreb v četrtek.
Srbske oblasti zanikale vpletenost v uboj Arkana
17. 01. 2000 10.57
V prvem uradnem odzivu srbskih oblasti na umor nekdanjega voditelja srbskih paravojaških enot, obtoženega vojnih zločinov, Željka Ražnjatovića Arkana je vodstveni predstavnik vladajočih socialistov Radmilo Bogdanović v pogovoru za beograjski radio B2-92 sinoči zanikal, da bi imela država kaj opraviti z umorom. Bogdanović, nekdanji notranji minister naj bi bil po nekaterih podatkih zdaj pristojen za državno varnost. Po mnenju srbske opozicije je umor Arkana dokaz, da v Srbiji vladata kriminal in diktatura.
Nova obtoženca pred haaškim sodiščem
11. 01. 2000 16.19
Dva bosanska Srba, obtožena izgona Hrvatov in Muslimanov z ozemlja severozahodnega dela BiH leta 1992, sta danes pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu zanikala krivdo za 11 vojnih zločinov, ki jima jih očita obtožnica.
BiH v Evropo le kot večetnična država
01. 01. 2000 11.48
Obstanek in utrditev suverene, večetnične države Bosne in Hercegovine je edina pot, po kateri je to državo in njene narode mogoče pripeljati v Evropo in 21. stoletje, je v novoletni poslanici državljanom BiH zapisal vodja misije ZN v tej državi Jacques Klein.
Naletiliću preložili operacijo
29. 12. 1999 09.09
Hrvaško pravosodno ministrstvo je danes sporočilo, da je zdravniški konzilij za december predvideno operacijo Mladena Naletilića-Tute zaradi viroze preložil na januar. Naletiliću bodo operirali desno srčno arterijo.
Vukovića v Podgorici obsodili na 20 let zapora
28. 12. 1999 20.35
Bosanskega Srba Zorana Vukovića, ki je od minulega petka zaprt v zaporih haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je zaradi vojnih zločinov na 20 let zapora obsodilo že sodišče v Podgorici, je danes poročal črnogorski tisk.
Aretirali Zorana Vukovića
24. 12. 1999 20.22
Bosanski Srb Zoran Vuković, ki so ga pripadniki SFOR sinoči aretirali v Foči, je popoldne že prispel v zapor haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. 44-letni Vuković je obtožen zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, storjenih na območju Foče od 1992 do 1993.
SFOR aretiral osumljenega vojnih zločinov
24. 12. 1999 11.30
Mednarodne mirovne sile v BiH SFOR so sinoči aretirale bosanskega Srba Zorana Vukovića, ki je osumljen vojnih zločinov. Vuković, nekdanji podpolkovnik vojaške policije ter paravojaških enot, je osumljen zločinov proti človeštvu, predvsem posilstev in mučenja muslimanskih žensk v juliju leta 1992.
Hrvaška lahko najde pot v Evropo
29. 11. 1999 11.48
Hrvaška lahko po smrti predsednika države Franja Tuđmana najde svojo pot v Evropo, v ponedeljkovi izdaji meni avstrijski Die Presse.
Tamilski tigri za mirovne pogovore
27. 11. 1999 20.55
Voditelj separatističnih upornikov tamilskih tigrov, Velupillai Prabhakaran, je danes pozval šrilanško vlado k ustavitvi oboroženih spopadov, ukinitvi gospodarskega embarga za področja, ki jih nadzorujejo uporniki ter k začetku mirovnih pogovorov, ki bi vključevale mednarodnega posrednika. Prabhakaran je v govoru ob >>dnevu herojev<< v spomin tisočev upornikov, ki so izgubili življenje v vojni, poudaril, da imajo uporniki dovolj orožja za nadaljevanje spopadov, vendar pa puščajo odprto možnost za politično ureditev konfliktov. Problem želijo rešiti na miren način, s pomočjo civilnih metod in brez prelivanja krvi ter novih žrtev. Vodja upornikov je še dodal, da mirovni pogovori ne smejo potekati v >>vojnih razmerah, vojaški agresiji, okupaciji in ekonomskem zatiranju tamilskega naroda<<.
Dosmrtna ječa za ''srbskega Adolfa''
25. 11. 1999 22.23
Tožilec Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je danes za bosanskega Srba Gorana Jelišića, znanega po vzdevku srbski Adolf, zahteval dosmrtno ječo.
Atlas 2A utiril satelit UHF-10F
23. 11. 1999 09.31
Po enodnevni preložitvi so davi ob 5.06 po srednjeevropskem času v letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi z izstrelitvene rampe 36B izstrelili nosilno raketo atlas 2A s komunikacijskim satelitom ameriške vojne mornarice UHF-F10.
Dobrodelni koncert UNICEF-a
21. 11. 1999 20.59
UNICEF, ki ima za svoje poslanstvo pomoč otrokom sveta, prireja drevi v Cankarjevem domu dobrodelni koncert z naslovom En svet, eno upanje. S koncertom želi UNICEF podpreti zbiranje sredstev za svoje programe pomoči, namenjene otrokom, prizadetim v vojnih spopadih, katerih število se iz leta v leto povečuje.
Slike o otrokovih pravicah v Mestni galeriji
20. 11. 1999 19.12
V počastitev desete obletnice sprejetja Konvencije ZN o pravicah otroka so v Slovenskem odboru za Unicef pripravili likovni natečaj na temo otrokovih pravic. Med prispelimi slikami so izbrali približno 50 slik, ki so namenjene prodajni razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani. Razstavo, katere častna pokroviteljica je Štefka Kučan, bodo odprli v ponedeljek, 22. novembra. Na razstavi bo predstavljenih tudi deset slik, nagrajenih na likovnem natečaju, ki ga je ob desetem rojstnem dnevu omenjene konvencije pripravila Amnesty International Slovenije.
Unicef zbira denar za pomoč otrokom
15. 11. 1999 21.19
Slovenski odbor za Unicef je začel z akcijo zbiranja denarja za pomoč otrokom, tokrat za prizadete v vojnih spopadih. Letos so jo poimenovali <I>Vrnimo otroke pravljicam</I>. V teh dneh bomo vsi na dom dobili položnice, in če želite seveda, lahko otrokom darujete nekaj denarja. Unicef je danes položnice že dostavil Pošti. Gre za najbolj obsežno akcijo Unicefa letos, saj bodo pošto poslali kar na 650.000 naslovov. Lani so tako zbrali 50 milijonov SIT, letos pa so poslali še enkrat več pošte, kar pomeni, da bi mogoče vendarle lahko zbrali okoli 100 milijonov tolarjev.
Pavelić v Argentino odnesel 200 kilogramov zlata
13. 11. 1999 10.06
Ustaški voditelj Ante Pavelić je po koncu druge svetovne vojne v Argentino pribežal z 200 kilogrami zlata, ki ga je verjetno zaplenil žrtvam svojega režima, je izjavil koordiantor Komisije za pojasnjevanje nacistične dejavnosti v Argentini Ignacio Klich. Povedal je tudi, da so do podatkov prišli po dveletnem raziskovanju v Argentini, na Hrvaškem in drugih evropskih državah, ni pa jim uspelo ugotoviti, kaj se je z zlatom zgodilo. Komisija je poleg tega objavila, da je v Argentino po drugi svetovni vojni pribežalo najmanj 180 vojnih zločincev iz Nemčije, Hrvaške, Francije in Belgije, med katerimi so bili tudi Adolf Eichmann, Josef Mengele in Erich Priebeke. V Argentino so prišli v času predsedovanja Juana Perona. Komisijo je ustanovil predsednik Carlos Menem, da bi se Argentina opravičila za nekdanjo popustljivost z vojnimi zločinci.