vojnih
Z ognjem in mečem - poljska filmska uspešnica vseh časov?
13. 02. 1999 14.03
Poljski režiser Jerzy Hoffman je po enajstletnih pripravah posnel na platno enega najlepših poljskih zgodovinskih romanov izpod peresa Nobelovca Henryka Sienkiewicza in Poljaki se zgrinjajo v kinematografe na ogled vojne drame Z ognjem in mečem. Ep iz 17. stoletja o vojni in ljubezni, pospremljen s tisoči plakatov, stalnim predvajanjem naslovne skladbe na radijskih postajah in pogostim poročanjem v medijih, je najdražji poljski film v zgodovini - stal je 8,5 milijona dolarjev. Čeprav tudi na Poljskem beležijo hollywoodski filmi večjo gledanost kot domači, pa te dni vsi govorijo le o domačem triurnem filmu, polnem vojnih prizorov, osupljivih kostumov in znanih igralcev. Vojna drama po zadnjem romanu Sienkiewiczove trilogije (po prvih dveh je režiser Hoffman že v 60. in 70. letih posnel uspešnici Pan Mihael in Povodenj), pripoveduje o zagrizenem boju poljskih in ukrajinskih plemičev za ljubezen lepe poljske grofice Helene med ukrajinsko vstajo zoper poljsko oblast. Več kot polovico od 40.000 vstopnic za prvih štirinajst dni predstav v varšavskem kinemtografu Relax so vnaprej rezervirale šole in podjetja, kot npr. prozivajalcev avtomobilov Daewoo in zavarovalnica PZU, je povedala direktorica kinematografa Zofia Cieslak in filmu napovedala več kot štiri milijone gledalcev, kolikor si jih je npr. ogledalo Titanik - dekleta se bodo zaljubila v igralce, fante pa bodo navdušili vojni prizori, pričakuje Cieslakova.
Beograd noče izročiti vojnih zločincev; ZDA za nove sankcije
09. 02. 1999 17.11
Jugoslavija ne namerava izročiti treh bivših vojaških oficirjev, ki jih zahteva vojaško sodišče Združenih narodov, so danes sporočili iz vlade v Beogradu. Mile Mrkšić, Veselin Sljivančanin in Miroslav Radić so obtoženi vojnih zločinov in poboja 260 civilistov v bližini Vukovarja leta 1991. Po besedah predstavnika jugoslovanske vlade jih sodišču v Haagu ne morejo izročiti zaradi nekaterih legalnih in ustavnih določil.
Etiopija znova napada
08. 02. 1999 13.35
Etiopska vojska je danes obnovila napade na meji z Eritrejo, je sporočilo eritrejsko zunanje ministrstvo. V napadih naj bi sodelovali tudi helikopterji in bojna letala.
Državni sekretar Petrič na delovni obisk v Kuvajt
05. 02. 1999 14.02
Državni sekretar v MZZ Ernest Petrič bo na povabilo podsekretarja v kuvajtskem zunanjem ministrstvu Al-Šahena 6. in 7. februarja na delovnem obisku v Kuvajtu. Obisk bo priložnost za nadaljevanje političnih posvetovanj med zunanjima ministrstvoma in priprava na obisk predsednika vlade Janeza Drnovška v Kuvajtu 15. in 16. februarja.
Severna Koreja pripravljena na jedrsko vojno z ZDA
23. 01. 1999 12.19
Severna Koreja je obtožila ZDA, da potiska korejski polotok na rob jedrske vojne. ''Končni cilj ameriških vojnih hujskačev je, da potlači korejski socialistični sistem z jedrskimi napadi'', navaja komentar v severnokorejskem časopisu Rodong Sinmun in navaja, da če ZDA ne bodo spremenile politike, bo gotovo sledil ''oboroženi spor, kar pomeni jedrsko vojno''.
Novo sojenje v Haagu aprila
13. 01. 1999 15.01
Predstavniki mednarodnega sodišča proti vojnim zločinov, ki ima sedež v Haagu, so sporočili, da se bo skupno sojenje proti dvema obtoženima vojnih zločinov, Dariu Kordiću ter Mariu Čerkezu, pričelo 12. aprila.
Beograd ne namerava izročiti vojnih zločincev
06. 01. 1999 14.08
Jugoslovanska vlada je danes ponovila svoje stališče, da sodišču Združenih narodov za zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu ne bo izročila treh domnevnih srbskih vojnih zločincev.
Kuvajt za zmanjšanje trpljenja iraškega ljudstva, če bi Bagdad izpolnil resolucije VS
05. 01. 1999 16.04
Kuvajt želi olajšati trpljenje iraškega ljudstva, vendar pa odnosov z Bagdadom ne namerava normalizirati tako dolgo, dokler Irak ne bo izpolnil resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, je danes po pogovorih z jordanskim prestolonaslednikom princem Hasanom izjavil namestnik kuvajtskega premiera Abdul-Aziz al-Dakheel. To je prvi obisk kakega predstavnika kuvajtske vlade v Jordaniji, odkar so se odnosi med državama ohladili med zalivsko vojno leta 1990.
Društvo izgnancev na zadnji informativni konferenci v Cekinovem gradu
04. 01. 1999 15.39
V prenapolnjeni viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani so predstavniki Društva izgnancev Slovenije (DIS) na slavnostni in hkrati delovni informativni konferenci s predstavniki vlade spregovorili o nerešenih vprašanjih vojnih odškodnin ter izvrševanju zakonodaje s področja žrtev vojnega nasilja. Podpredsednica in voditeljica javnih tribun Ivica Žnidaršič pa je na zadnji konferenci v ljubljanskem Cekinovem gradu pripravila tudi pregled vsebine javnih tribun iz minulih dveh let, saj bodo poslej tovrstna srečanja na zahtevo krajevnih organizacij pripravljali v posameznih regijskih središčih.
Karadžić se skriva v vzhodni Bosni
29. 12. 1998 12.27
Nekdanji vodja bosanskih Srbov se po določenih virih skriva v bližini bosanskega mesta Foča. Združeni Narodi so ga obsodili vojnih zločinov in genocida in bi ga morali izročiti mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu. Karadžić in njegovi telesni stražarji naj bi mesec dni živeli v dveh hišah zunaj Foče, potem ko je odšel iz mesteca Višegrad v katerem naj bi se skrival pol leta. Obe mesti sta še vedno pod upravo srbskih nacionalistov.
Haaško sodišče obtožilo dva bosanska Hrvata
23. 12. 1998 11.11
Haaško sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji je izdalo obtožnici proti dvema bosanskima Hrvatoma, vpletenima v napade na tri vasi v BiH leta 1993.
Vojaška uniforma Jamesa Stewarta razstavljena v britanskem Kraljevem vojnem muzeju
04. 12. 1998 08.44
Pilotsko uniformo preminule hollywoodske legende Jamesa Stewarta bodo razstavili v Kraljevem vojnem muzeju (Imperial War Museum) v Cambridgeu, ki ga letno obišče 450.000 ljudi. Muzeju je uniformo poklonila Stewartova družina. Stewart se je že vpisal med dobitnike oskarjev, ko je sodeloval v 20 bojnih misijah med 2. svetovno vojno. Igralec je prejel tudi več ameriških in francoskih vojnih odlikovanj. Po koncu vojne je Stewart nadaljeval filmsko kariero in skupno posnel 80 filmov.
Krstić že v Haagu
03. 12. 1998 20.08
Tožilci ZN proti vojnim zločincem na območju nekdanje Jugoslavije so dejali, da je bil bosanski Srb, general Radislav Krstić, ki so ga zaradi suma vojnih zločinov včeraj pripadniki SFOR aretirali v BiH, ključna oseba v masakru tisočih bosanskih muslimanov po padcu Srebrenice.
Krstića so izročili sodišču v Haagu
03. 12. 1998 18.37
Bosanski Srb, general Radislav Krstić, ki so ga zaradi suma vojnih zločinov včeraj pripadniki SFOR aretirali v Bosni in Hercegovini, je popoldne prispel v Haag, kjer so ga takoj odpeljali v zapore Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Krstića naj bi premestili v Haag danes ali v petek
03. 12. 1998 14.10
Generala vojske bosanskih Srbov Radislava Krstića, ki je obtožen vojnih zločinov in so ga v sredu aretirali pripadniki mednarodnih mirovnih enot za BiH (Sfor), naj bi danes popoldan ali jutri premestili v zapore Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je danes sporočil tiskovni urad omenjenega sodišča.
Pripadniki enot zveze NATO priprli vojnega zločinca iz Bosne
02. 12. 1998 17.21
Po besedah generalnega sekretarja zveze NATO Javierja Solane so pripadniki enot zveze NATO priprli bosansko srbskega generala, ki je obtožen vojnih zločinov, ki jih v svoji evidenci vodi sodišče v Haagu. Solana v svojem poročilu navaja, da so sile SFOR priprle generala Radisava Krstića, ki ga bodo pripeljali v Haag. V nadaljevanju dodaja, da so lahko osebe, ki so na seznamu obtoženih, lahko pripravljene na to, da bodo vsekakor privedene pred sodišče.
Haaško sodišče bo nadaljevalo s preiskavo o Kosovu
09. 11. 1998 12.55
Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu bo svojo preiskavo o vojnih zločinih na Kosovu nadaljevalo ''z vsemi možnimi sredstvi'', je za današnjo izdajo beograjskega neodvisnega časnika Danas dejala glavna tožilka Louise Arbour.
Čečenski predsednik razglasil vojno oboroženim skupinam
22. 10. 1998 09.56
Čečenski predsednik Aslan Mashadov je z odlokom ukazal vsem oboroženim skupinam v Čečeniji, ki jih od vojne za neodvisnost z Moskvo vodijo vojni poglavarji, da se v tednu dni razpustijo.
Dnevi bosanske kinematografije v Ljubljani
19. 10. 1998 14.46
V Slovenski kinoteki bodo od 20. oktobra do 5. novembra potekali Dnevi bosanske kinematografije, kar bo prvi pregled kakšne nacionalne kinematografije s področja nekdanje Jugoslavije po osamosvojitvi Slovenije.
Podpisan slovensko-nemški sporazum o vojnih grobovih
19. 10. 1998 14.11
Slovenija in Nemčija sta danes podpisali sporazum o vojnih grobovih, s katerim državi medsebojno urejata področje vojnih grobov in grobišč. Pri tem so v celoti upoštevani slovenski interesi, zlasti glede izmenjave podatkov o umrlih izgnanih ali interniranih Slovencih na ozemlju ZRN v drugi svetovni vojni in glede urejanja slovenskih vojnih grobov in grobišč na ozemlju te države.
Predstavitev monografije o Slovencih v Mauthausnu
13. 10. 1998 14.50
V Trstu so sinoči predstavili monografijo Franceta Filipiča Slovenci v Mauthausnu, ki je nedavno izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani.
Vojni zločinec Milošević
09. 10. 1998 09.04
Evropski parlament je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območje nekdanje Jugoslavije v četrtek pozval, naj jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića obtoži vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
Sodišče bo preiskovalo smrt vojnega zločinca
03. 08. 1998 09.02
Mednarodno sodišče za vojne zločine je sprožilo notranjo preiskavo zaradi smrti bosanskega Srba Milana Kovačevića, ki je bil osumljen vojnih zločinov. Preiskavo naj bi sprožila tudi namigovanja njegovega odvetnika, da njegova stranka ni bila deležna pravilnega zdravljenja, čeprav je znano, da je imel Kovačević že prej nekaj zdravstvenih težav. Kot vzrok za njegovo smrt navajajo srčno kap.
Haaško sodišče obtožuje Republiko srbsko, da ovira aretacijo vojnih zločincev
25. 07. 1998 08.40
Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes obtožilo oblasti Republike srbske, da domnevnim vojnim zločincem izdajajo ponarejene identifikacijske dokumente. S tem ''namerno ovirajo'' operacije za prijetje vojnih zločincev, dodaja haaško sodišče.
Enote sil SFOR zajele dva vojna zločinca
23. 07. 1998 13.58
Enote sil SFOR so v sredo zvečer zajele dva vojna zločinca, Nenada in Predraga Banovića, ki ju je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992, ko sta bila stražarja v zaporniškem taborišču pri Prijedorju, so sporočili z zveze NATO. Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je ob tej priložnosti v tiskovnem sporočilu poudaril, da bo SFOR še naprej trdno in pravično izvajal svoj mandat ter ne bo prenašal ravnanja v nasprotju z Daytonskim sporazumom na nobeni strani. Zadnja akcija naj bo v novo opozorilo vsem obtoženim vojnih zločinov, da bodo prepeljani pred sodišče, je dejal Solana in vse obtožence pozval k predaji.
SFOR zajel dva vojna zločinca
23. 07. 1998 10.32
Enote sil SFOR so sinoči zajele dva vojna zločinca, Nenada in Predraga Banovića, ki ju je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992, ko sta bila stražarja v zaporniškem taborišču pri Prijedorju, so sporočili z zveze NATO.
Ameriški senat v sprejeti resoluciji Miloševića označil za vojnega zločinca
19. 07. 1998 09.45
Ameriški senat je v petek sprejeti resoluciji jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića označil za vojnega zločinca in Belo hišo pozval, naj pomaga pri privedbi Miloševića pred mednarodno sodišče v Haagu. Resolucija jugoslovanskega voditelja obtožuje vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida na območju nekdanje Jugoslavije. Po ocenah senata je Milošević od prihoda na oblast leta 1987 med srbskim narodom spodbujal in širil skrajni nacionalizem. Senat je še pozval ameriško vlado, naj Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo predloži vse dokaze proti Miloševiću.
Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je ustanovljeno
18. 07. 1998 09.47
V Rimu so v noči s petka na soboto uro pred polnočnim uradnim koncem pettedenske konference diplomatske konference za ustanovitev MKS udeleženci sprejeli statut prvega stalnega mednarodnega sodišča za kaznovanje najhujših zločinov. Sodišče s sedežem v Haagu bo imelo splošno pristojnost za sojenje zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov zoper človeštvo - sprožilo bo lahko postopek zoper vsakogar, tudi državljane držav, ki ne bodo sprejele in ratificirale statuta sodišča. Pravnomočno bo postalo, ko bo statut ratificiralo 60 držav. Za ustanovitev MKS je glasovala velika večina udeleženk - 120 držav -, med njimi Slovenija, sedem jih je glasovalo proti, med njimi ZDA in Izrael, 21 se jih je vzdržalo. Dvanajst držav se ni udeležilo glasovanja.
Senatorji so obnovili zahtevo po obtožbi Miloševića
17. 07. 1998 14.53
Ameriška senatorska skupina je včeraj obnovila zahtevo po obtožbi jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića za sodelovanje v vojnih zločinih. Opomnila je Belo hišo naj dokazno mednarodnemu sodišču za vojne zločince v Haagu.
Ameriški senatorji: Milošević je vojni zločinec
17. 07. 1998 10.39
Skupina 14 ameriških republikanskih in demokratskih senatorjev je včeraj v posebni resoluciji zahtevala, da se Slobodana Miloševića obtoži ''gnusnih vojnih zločinov'', od Bele hiše pa, da naj dokaze proti jugoslovanskemu predsedniku preda haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.