volitve v DZ 2004
Več političnih strank kmalu izbrisanih: Pozitivna Slovenija, Zares ...
26. 08. 2024 13.33
Iz registra političnih strank bo v kratkem izbrisanih več političnih strank, izhaja iz objav v uradnem listu. Med njimi je več takšnih, ki so nekoč pomembno krojile usodo slovenske politike, med drugim Zares Gregorja Golobiča, Državljanska lista Gregorja Viranta in Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića.
Dobili smo najmlajšo slovensko evroposlanko, kdo vse ji bo delal družbo?
10. 06. 2024 07.14
Slovenci so na evropskih volitvah v Bruselj poslali devet poslancev. Največ, štiri, bo prispevala stranka SDS. S preferenčnim glasom se je z zadnjega mesta na listi v Evropski parlament uvrstila tudi 28-letna Zala Tomašič. V poslanske klopi odhajajo še Branko Grims, Milan Zver, Romana Tomc, Vladimir Prebilič, Irena Joveva, Marjan Šarec, Matjaž Nemec in Matej Tonin.
Na dvodnevni obisk v Slovenijo prihaja predsednica Evropskega parlamenta
25. 03. 2024 06.11
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola bo popoldne s srečanjem z mladimi in predstavniki civilne družbe začela dvodnevni obisk v Sloveniji. Na obisk prihaja v okviru turneje po državah članicah Evropske unije pred junijskimi evropskimi volitvami.
Mesec: Kriza se končuje, odhajajo tisti, ki so Levico notranje razdvajali
22. 02. 2024 16.11
Levica, ki jo po lanskem kongresu in nedavnem predlogu za razrešitev poslanca Mihe Kordiša z mest v delovnih telesih DZ pretresajo napetosti, končuje svojo notranjo krizo, ocenjuje nekdanji koordinator Luka Mesec. "Tisti, ki so stranko notranje razdvajali, uničevali, bučno odhajajo," je poudaril. Prepričan je, da je stranka na poti h konsolidaciji.
Na vrhu Državne volilne komisije po novem Igor Zorčič
07. 12. 2023 16.11
Državna volilna komisija (DVK) je za novega direktorja službe DVK soglasno imenovala nekdanjega predsednika DZ Igorja Zorčiča. Petletni mandat bo nastopil 1. februarja 2024, ko se bo po več kot 12 letih s tega položaja poslovil Dušan Vučko, so sporočili iz DVK. Med njegovimi prvimi nalogami bo izvedba evropskih volitev.
Kakšen vpliv ima Nova Slovenija na Darsu?
24. 10. 2023 06.00
Valentin Hajdinjak, nekdanji podpredsednik Nove Slovenije, je kljub menjavi vlade ostal na vrhu Darsa. Hajdinjaku, imenovan je bil v Janševi vladi, se je na Darsu pridružil še en član NSi Damijan Jaklin. Kakšen vpliv ima stranka na Darsu? Razkrili smo namreč tudi fotografijo prvaka stranke Mateja Tonina, ki se je ob obisku v Riku Ribnica fotografiral pred še nedobavljenim kamionom Darsa. Nova Slovenija je bila doslej članica štirih vlad, v vsaki je sodelovala z SDS. Vzponov in padcev med strankama je bilo v preteklosti več, v vladi Roberta Goloba pa so se ponovno pojavila trenja.
Kdo je nova predsednica republike Nataša Pirc Musar?
13. 11. 2022 21.06
Nataša Pirc Musar, ki je drugem krogu predsedniških volitev premagala Anžeta Logarja, bo prva ženska na položaju predsednice Slovenije. Nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka na najvišjo politično funkcijo v državi stopa kot odvetnica brez političnih izkušenj, zavezana liberalnim vrednotam in varovanju človekovih pravic.
'Izplačujem si plačo, s katero lahko preživim. Ni minimalna, ni visoka'
18. 10. 2022 07.00
Nataša Pirc Musar je ob naznanitvi kandidature za predsednico države veljala za favoritko. V času kampanje se srečuje s številnimi očitki glede plače, premoženja, plačevanja davkov, poslovanjem svojega moža in zastopanja tujih korporacij v boju proti domačim sindikalistom. Pirc Musarjeva vse očitke zavrača in pravi, da v predsedniški boj vstopa odkrito in brez pomoči strankarskih omrežij. V pogovoru za POP TV in 24ur.com je med drugim tudi odgovarjala na vprašanja o ostrih napadih konkurenta Milana Brgleza, ugibanjih o umiku podpore Milana Kučana, očitkih o davčni optimizaciji ter o tem, kako bi lahko razširili pristojnosti predsednika države.
Kadrovanje med strokovnostjo in sprejemljivostjo: kaj čaka Predsednika republike?
14. 10. 2022 06.00
Šest sodnikov Ustavnega sodišča, informacijski pooblaščenec, guverner Banke Slovenije, varuh človekovih pravic, predsednik protikorupcijske komisije. Iskanje vodij teh najpomembnejših institucij v državi, ki jim poteče mandat v naslednjih petih letih, je v rokah novega predsednika ali predsednice republike - nekatere bo predlagal, druge imenoval. Pri tem pa: očitki o politični trgovini, zadovoljstvo zaradi "uravnoteženega'' seznama kandidatov in kar trije pravni strokovnjaki, ki jih je politika zavrnila v Državnem zboru - to so bile pasti pri lovljenju ravnotežja med strokovnostjo in politično sprejemljivostjo kandidatov.
Nataša Pirc Musar
05. 10. 2022 11.43
54-letna Nataša Pirc Musar nastopa kot neodvisna kandidatka z zbranimi več kot 5.000 podpisi volivk in volivcev.
Doslej 14 vlad in devet različnih premierjev: najdlje je vladala LDS
25. 04. 2022 06.00
Po nedeljskih volitvah kaže, da bo Robert Golob nov mandatar za sestavo vlade. Doslej smo imeli v samostojni Sloveniji 14 vlad, ki jih je vodilo devet različnih premierjev. Največkrat, štirikrat, je vlado vodil Janez Drnovšek, ki je tudi najdlje predsedoval vladam, več kot deset let. Stranka LDS je bila doslej najdlje največja stranka v vladi. Medtem pa je največ vladnih koalicij tvorila DeSUS, ki je bila v vladah 22 let in pol. Janša je bil trikrat potrjen za predsednika vlade, skupaj je vladal sedem let, stranka SDS pa je bila del sedmih vlad, skupaj so bili v vladi 11 let in pol.
Vzporedne volitve: Gibanju Svoboda največ poslanskih mest doslej, v DZ najmanj strank
24. 04. 2022 19.39
Če bodo tudi uradni rezultati volitev potrdili, kar kažejo rezultati vzporednih volitev Mediane, in bo Gibanje Svoboda prejelo 42 sedežev v DZ, bo to največ mandatov ene stranke v DZ doslej. Po drugi strani pa kaže, da se bo v DZ prebilo najmanj strank doslej, le pet. Doslej je večinoma v DZ bilo zastopanih sedem ali osem strank, največ v zadnjem mandatu, ko je parlamentarni prag prestopilo devet list.
Volišča najbolj oblegana na plebiscitu, največ predčasnih glasov na tokratnih volitvah
21. 04. 2022 06.00
Volivci so se najbolj množično doslej odpravili na plebiscit o samostojnosti Slovenije, ki je potekal leta 1990. Takrat je svoj glas oddalo 93,2 odstotka volilnih upravičencev. V samostojni Sloveniji pa je največ volivcev šlo na prve volitve za predsednika republike leta 1992. Takrat jih je svoj glas oddalo 1.280.252 oz. skoraj 86 odstotkov upravičencev. Na isti dan so potekale tudi prve parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji, volilna udeležba je le malenkost zaostajala za predsedniškimi. Medtem pa so volišča predčasno najbolj oblegana na tokratnih volitvah.
Doslej prestopilo 95 poslancev, Möderndorfer v štirih različnih poslanskih skupinah
23. 03. 2022 06.00
V vseh sklicih DZ je doslej iz svoje poslanske skupine v drugo prestopilo skupaj 95 poslancev. V sedanjem sklicu DZ je prestopilo 11 poslancev, največ jih je zapustilo SMC oz. danes Konkretno. Najmanj prestopov je bilo v mandatnem obdobju 1996-2000, a so vsi trije takrat odločilno vplivali na potrditev mandatarjev Janeza Drnovška, nato še Andreja Bajuka. Doslej je bil najbolj znan prestop Cirila Pucka, ki je sčasoma postal sinonim za odločilne prestope v politiki.
SD in SDS v vseh sklicih DZ, samo dvema strankama doslej uspel povratek
10. 03. 2022 06.00
Tokratne parlamentarne volitve bodo devete v samostojni Sloveniji, desete demokratične in prve redne po letu 2008. Doslej smo imeli trikrat predčasne volitve – leta 2011, 2014 in 2018. Največ volivcev je odšlo na volitve leta 1992, kar 85,6 odstotka vseh volilnih udeležencev. Edini politik, ki je bil izvoljen v DZ na vseh dosedanjih volitvah, je predsednik SDS Janez Janša. Dvema strankama se je doslej uspelo obdržati v DZ ves čas, dvema pa se se je uspelo ponovno uvrstiti v parlament.
'Bolj kot za stopnjevanje vojaških aktivnosti se zavzemam za to, da se ta problem reši za mizo'
06. 03. 2022 07.00
Formalni koraki, ki jih Slovenija sprejema glede ukrajinske krize, so pravi, meni predsednica SAB Alenka Bratušek. Kritična pa je do retorike, ki jo vlada, zlasti njen predsednik Janez Janša, uporablja v kriznih časih – tako pri vojni v Ukrajini kot v covidni krizi. Meni, da bi bila dobra ministrica za finance. Čeprav meni, da ekonomska in javnofinančna situacija ob rekordni zadolženosti države in prihajajočih posledicah sankcij proti Rusiji tudi za slovensko gospodarstvo ni spodbudna, zategovanja pasu po vzoru Zujfa pred desetimi leti ne napoveduje. Komisarske zgodbe – gledajoč z današnje perspektive – ne bi ponovila. Ne želi se opredeliti do tega, ali obžaluje sodelovanje z Zoranom Jankovićem, s katerim je vstopila v državno politiko, niti do tega, ali bi Marjana Šarca še kdaj podprla za mandatarja. Ko je govor o razleteli Koaliciji ustavnega loka in partnericah, sicer ocenjuje, da se v Levici zavedajo, kaj je bilo v preteklem mandatu storjeno narobe – tudi na njihovi strani.
Udarec ugledu države ali pravica? Zakaj bi posojilojemalce v frankih obravnavali drugače?
31. 01. 2022 10.45
Volitve so blizu in neobhodno jih seveda spremljajo predvolilni bombončki. Je pa Slovenija zaradi enega od načrtovanih darilc tema v uglednih medijih, kot sta Financial Times in Frankfurter Allgemeine Zeitung. Banke naj bi namreč morale za nazaj kompenzirati tečajna tveganja za posojila v švicarskih frankih, zaradi česar so bankirji seveda ogorčeni. Banke so ponovno poudarile, da je zakon škodljiv, neustaven in ogroža finančno stabilnost bančnega sistema. Če bo sprejet, napovedujejo vložitev pobude za oceno ustavnosti, pripravljajo tudi predlog za zadržanje izvajanja zakona.
Šarec o Janševi ponudbi: Obtožil me je za smrti zaradi neukrepanja, zdaj bi sodeloval
29. 05. 2020 08.39
Na vladno povabilo opozicijskim strankam za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost Slovenije se je odzval predsednik LMŠ Marjan Šarec. Kot je dejal, ne razume, na kakšni podlagi pošiljajo takšna vabila, vodja poslanske skupine Golubović pa je dejal, da sporazuma ne bodo podpisali. Podpis napovedujejo v SNS, v SAB so na to pripravljeni pogojno oziroma vlado pozivajo k podpori njihovim predlogom. Medtem pa poleg LMŠ ponudbo zavračajo tudi v SD in Levici.
Internet kot orodje v volilni kampanji na Slovenskem
18. 05. 2019 11.12
Razvoj tehnologije, predvsem v zadnjih dveh desetletjih, je pomembno vplival na način komuniciranja političnih akterjev z volivci. Ne glede na to, ali imajo od tega dejansko korist ali ne, so bile politične stranke v sodobnih demokracijah primorane začeti uporabljati internetno tehnologijo.
Violeta Tomić: Nedopustno je, da predsednik Evropske komisije izbira komisarje
26. 04. 2019 13.00
Nosilka liste za volitve v Evropski parlament in vodilna kandidatka Evropske levice Violeta Tomić je v pogovoru za Delo govorila tudi o demokratizaciji evropskih ustanov: "Komisarje bi morali predlagati nacionalni parlamenti, imenovati pa bi jih moral Evropski parlament. Če hočemo demokratizirati Evropsko komisijo, je nedopustno, da predsednik Evropske komisije izbira komisarje. Evropski parlament bi moral imeti možnost, da jih imenuje in tudi odpokliče." (Delo, 24. 4. 2019)
Patergate: zakaj je poročanje hrvaških medijev skopo ali pa zelo 'provladno'?
10. 04. 2019 11.09
O pritiskih Hrvaške na naše poročanje so si upali pisati maloštevilni hrvaški mediji. "Kaj delajo naši obveščevalci in zakaj večina hrvaških medijev o tem molči?" se sicer pogumno sprašujejo redki, drugi pa večinoma menijo, da gre za maščevanje zaradi arbitražne afere. "Hrvaška je svobodna in brez cenzure. Pravijo, da ko v nekaj močno verjameš, se to tudi uresniči," pa meni hrvaška profesorica novinarstva.
SDS in Nsi praznujeta 30. obletnico obstoja
09. 03. 2019 16.27
Opozicijski stranki SDS in NSi v teh dneh praznujeta 30 let od svojih začetkov. Stranka Janeza Janše je proslavila s slavnostno akademijo v Cankarjevem domu, še pred tem pa je Nsi praznovala v Festivalni dvorani Bled. Ob tej priložnosti pa je Slovenijo obiskal tudi Manfred Weber, vodja Evropske ljudske stranke in njen kandidat za predsednika Evropske komisije.
Navkljub obljubam o novih imenih kar tretjina starih
21. 08. 2018 19.33
Če pogledamo v drobovje nove ministrske ekipe, lahko zatrdimo, da razdeljevanje kadrovske pogače poteka na podlagi načela 'razdeli svojim in vladaj'. V vladni ekipi bo, kot kaže, sedela kar tretjina novih starih ministrskih imen. Nekateri izmed tistih, ki bodo ostali brez ministrske oziroma poslanske funkcije, pa se lahko nadejajo položajev državnih sekretarjev.
Poslanske stolčke obdržalo 36 poslancev; Janša izvoljen na vseh volitvah doslej
04. 06. 2018 13.32
Poslanske sedeže bo v novem sklicu državnega zbora, kot kaže, obdržalo 36 poslancev iztekajočega se mandata, polovica jih zastopa barve SDS. Med njimi Janez Janša, poslanec z najdaljšim stažem. Izvoljen je bil na vseh volitvah od leta 1990. V državni zbor se je prebilo pet županov in le trije ministri.
Pahor: Tudi če mi volilni rezultati niso všeč, jih je treba spoštovati
04. 06. 2018 09.12
"Seveda nisem dolžan najprej podeliti mandata relativnemu zmagovalcu volitev. A bom to storil, ker močno verjamem v demokracijo. Tudi če mi volilni izidi niso všeč, treba jih je spoštovati," je po volitvah dejal predsednik Pahor. Na novo vlado bi lahko čakali tudi več kot tri mesece.
Zmago Jelinčič Plemeniti upa, da bo minister za kulturo
03. 06. 2018 19.33
V Državni zbor se je uvrstila tudi SNS, ki ima po delnih izidih nekaj več kot 4-odstotno podporo in štiri poslanska mesta. Predsednik SNS Zmago Jelinčič se je zahvalil volivcem za prejete glasove in tudi tistim, ki so upali in vedeli, da mora biti SNS v parlamentu, če hoče rešiti Slovenijo. Po njegovih besedah je pretehtalo to, da jih sedem let ni bilo v DZ.
Veliki vodja Janez Janša: drugič zmagovalec volitev in tretjič mandatar, a ga čaka zahtevno delo
03. 06. 2018 22.12
Leta 2004 je stranka SDS, ki jo vodi Janez Janša, doživela največji volilni uspeh. Leta 2008 je pristal v opoziciji, leta 2012 pa zaradi nespretnosti Zorana Jankovića sestavil vlado kot drugouvrščena stranka. Tokrat ga čaka težko delo, saj bo težko sestavil koalicijo. Janez Janša je v politiki že skoraj tri desetletja, njegova vzornika pa sta Orban in Trump.
Dosedanje volitve v številkah: kolikokrat je vlada sploh 'zdržala' do konca?
01. 06. 2018 06.00
Statistični pregled dosedanjih sedmih parlamentarnih volitev: v DZ se navadno prebije sedem strank, volilna udeležba strmo pada, tretjič (zapored) volimo predčasno, število žensk v parlamentu (tudi zaradi zakonsko obveznih kvot) raste. Največji odstotek glasov je leta 2000 prejela LDS (36,26 odstotka), največ mandatov pa leta 2014 SMC.
Zmagovalci in poraženci dosedanjih sedmih volitev. Kdo je preživel vse?
21. 05. 2018 06.00
Letošnje parlamentarne volitve bodo osme v samostojni državi. Že tretjič bomo volili predčasno, in to kar trikrat zapored. V 26 letih samostojnosti je volilna udeležba zelo upadla, poslanska mesta je v vseh sedmih sklicih Državnega zbora uspelo dobiti le dvema strankama in dvema poslancema. Se je pa v zadnjih dveh sklicih bistveno povečal delež poslank.
Miro Cerar – premier, ki je izstopil tik pred zadnjo postajo
15. 03. 2018 06.15
Čeprav so se nekateri iz njega norčevali, je skoraj ponarodel njegov moto "Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve". Cerar je moral stalno krmariti med političnimi poleni, ki so mu pod noge letela ne le iz opozicije, ki je bila z interpelacijami v tem mandatu izjemno aktivna, pač pa tudi iz koalicije. Kljub dejstvu, da se je gospodarski položaj v državi močno izboljšal, brezposelnost se je zmanjšala, zabeležili pa smo tudi prihod večjih tujih investitorjev.