vprašanje
Borislav Milošević: Velika vloga Rusije pri reševanju konflikta
24. 04. 1999 10.04
ZR Jugoslavija meni, da ima Rusija zelo veliko vlogo pri reševanju balkanskega konflikta, saj si prizadeva za mirno rešitev konflikta že od samega njegovega izbruha, je v pogovoru za televizijo CNN dejal jugoslovanski veleposlanik v Rusiji Borislav Milošević. Stališče Rusije je, da konflikta ni moč rešiti po vojaški poti, je dodal brat jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Zveza NATO napadla električne transformatorje v Beogradu
23. 04. 1999 18.40
Zveza NATO je danes napadla električne transformatorje v Beogradu ter poslopje srbske televizije, so sporočili iz Pentagona.
V Moskvi ugibajo o uspehu Černomirdinovih prizadevanj
23. 04. 1999 14.26
Po poskusu posredovanja posebnega ruskega odposlanca Viktorja Černomirdina v Beogradu danes v Moskvi še naprej ugibajo o njegovem uspehu. Medtem ko je tiskovna agencija Interfax poročala, da je jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević prvič privolil v mednarodno vojaško navzočnost na Kosovu, Beograd in drugi viri tega za zdaj niso potrdili.
Černomirdin: Milošević pristal na razporeditev kopenskih enot na Kosovu
23. 04. 1999 07.23
Posebni odposlanec ruskega predsednika za ZRJ Viktor Černomirdin in jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević sta na včerajšnjih pogovorih sprejela skupen dokument, ki omogoča razmestitev mednarodnih enot na Kosovu pod vodstvom ZN, v katerih bi sodelovala tudi Rusija.
Papež sprejel sedem Nobelovih nagrajencev za mir
22. 04. 1999 17.35
Papež Janez Pavel II. je danes ob sprejemu sedmih Nobelih nagrajencev za mir v Vatikanu ponovno pozval k miru na Balkanu.
Telecom Italia se strinja z združitvijo z Deutsche Telecom
22. 04. 1999 13.15
Uprava direktorjev italijanske družbe Telecom Italia se je v torek načeloma strinjala z združitvijo z nemškim koncernom Deutsche Telekom, vendar pa morajo nekatera bistvena vprašanja še razrešiti. V sredo pozno popoldne pa je nadzorni svet Telecoma Italia pozval organe družbe, naj skličejo skupščino delničarjev, na kateri naj bi odločali o združitvi z nemškim operaterjem. Po sestanku uprave je Telecom Italia v izjavi za javnost poudaril, da podpirajo enakovredno poslovno povezovanje, v okviru katerega bodo skupaj ustanovili novo podjetje, ki bo združevalo obe družbi. Telecom Italia še ni želel razkriti finančnih podrobnosti posla, glavno vprašanje, ki ga morajo po besedah predstavnikov italijanske družbe še rešiti v okviru pogajanj, pa je kapitalsko razmerje med partnerjema. Cilji pogajanj z Deutsche Telekom so predvsem ubežati sovražnemu prevzemu s strani italijanskega tekmeca Olivettija. Analitiki napovedujejo, da naj bi Nemci prevzeli med 56 in 60 odstotki nove družbe.
Bela hiša: Washington pripravljen preučiti napotitev kopenskih sil
21. 04. 1999 22.37
Združene države so po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Joeja Lockharta pripravljene preučiti možnost za napotitev kopenskih sil na Kosovo, če bi to želela zveza NATO.
Beograd: Z zajetimi ameriškimi vojaki ravnajo dobro
21. 04. 1999 19.10
S tremi ameriškimi vojaki, ki jih je zajela jugoslovanska vojska, ravnajo dobro in preiskava proti njim se nadaljuje, je danes povedal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva ZRJ Nebojša Vujović.
Mateša: Predsednik Tudjman je popolnoma zdrav
21. 04. 1999 15.53
Hrvaški premier Zlatko Mateša je danes na vprašanje poslancev sabora o trenutnem zdravstvenem stanju predsednika države Franja Tudjmana in njegovih zmožnostih za opravljanje dolžnosti odvrnil, da nima strokovnega znanja, da bi lahko odgovarjal na takšna vprašanja. Dodal pa je, da lahko na podlagi svojega vtisa iz vsakodnevnih srečanj s predsednikom države, ki po premierovih besedah dela od 10 do 12 ur dnevno, se ukvarja s športom in je vsestransko aktiven, trdi, da je predsednik Tudjman popolnoma zdrav.
Kriza na Kosovu bo prevladovala tudi na vrhu NATO
20. 04. 1999 19.18
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ameriški obrambni minister William Cohen in svetovalec za nacionalno varnost Sandy Berger so na skupni novinarski konferenci v Beli hiši danes potrdili, da bo kosovska kriza imela osrednje mesto na vrhunskem sestanku zveze NATO in Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC) v Washingtonu, ki bo od 23. do 26. aprila. Albrightova je dejala, da so morali zaradi Kosova nekoliko spremeniti načrtovan urnik vrhunskega srečanja.
Premier Drnovšek o Sloveniji in zvezi NATO pred vrhom v Washingtonu
20. 04. 1999 18.44
Kar zadeva povabilo za članstvo v zvezi NATO, Slovenija nima velikih pričakovanj od Severnoatlantskega vrha, ki bo konec tedna v Washingtonu, je pred skorajšnjim odhodom v ZDA povedal predsednik vlade Janez Drnovšek. Po njegovih besedah je namreč že nekaj časa jasno, da za to ni skoraj nobenih možnosti in da tokratni vrh ne bo namenjen odločitvi o tem, da bi zdaj v zavezništvo povabili kakšno novo članico.
Juri in poljski kolega Ananicz največ o kosovski krizi in vrhu NATO
20. 04. 1999 18.44
Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Franco Juri in njegov poljski kolega Andrzej Ananicz, ki se mudi na obisku v Sloveniji, sta v današnjih pogovorih v Ljubljani največ pozornosti namenila kosovski krizi in pripravah na bližnji vrh zveze NATO v Washingtonu.
Madžarska parlamentarna delegacija na obisku v Sloveniji
20. 04. 1999 17.29
Na povabilo predsednika odbora DZ za mednarodne odnose Jelka Kacina je na uradnem obisku v Sloveniji delegacija komisije za mednarodne odnose madžarskega parlamenta pod vodstvom njenega predsednika Istvana Szent-Ivanyija, s katero slovenski odbor goji tesne in redne stike. Glavne teme današnjih pogovorov so bile proces evropskega povezovanja, vprašanje kosovske krize in dvostranski odnosi, v katerih med državama ni odprtih vprašanj. Madžarska podpira članstvo Slovenije v zvezi NATO, saj je to tudi njihov neposreden interes, ker pomeni neposredno povezavo med njimi in med drugo državo, članico zveze NATO. Madžarski se, kot je dejal Istvan Szent-Ivanyi, ne zdi mogoča naslednja širitev zveze NATO brez udeležbe Slovenije.
Telborg - plesni projekt Mateje Bučar v CD
20. 04. 1999 17.01
Telborg, okrajšava sintagme ''telo brez organov'' - izraz je skoval Antonin Artaud, je naslov novega plesnega projekta plesalke in koreografke Mateje Bučar, ki v soprodukciji s Cankarjevim domov tokrat prvič ustvarja ''za druge'' oz. ''z drugimi'', s plesalkami in soustvarjalkami Valentino Čabro, Marinko Ribič in Matejo Rebolj. Na sceni Vadima Fishkina s plastičnokovinskimi spiralami po kotih namerava Bučarjeva ob sodelovanju in teoretskih izhodiščih dramaturginje Katarine Pejovič in treh plesalk ''raziskovati sistematiziran obstoj oz. obstajanje v skladu s sistemom ter ključno vprašanje, idejo o tem, kako sistemi pravzaprav nastajajo''. Po besedah Bučarjeve se v predstavi skuša prebiti do, se dotakniti oz. ustvariti vtis nelinearnega (s pomočjo razdelave linearnega) oz. drugače povedano, oblikovati eno telo - telborga.
Jelcin: Pazljivo o vprašanju vstopa ZRJ v rusko-belorusko unijo
20. 04. 1999 15.47
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes dejal, da se je treba vprašanja povezovanja ZRJ v rusko-belorusko zvezo lotiti pazljivo.
Vrh NATO verjetno brez časovnega načrta za širitev
19. 04. 1999 16.31
Visoki predstavnik zveze NATO je danes v Bruslju izjavil, da vrh zavezništva konec tedna v Washingtonu najverjetneje ne bo določil datumov za prihodnje širitve povezave. Zavezanost politiki odprtih vrat bo po besedah omenjenega predstavnika Severnoatlantska zveza potrdila z oblikovanjem konkretnega ''akcijskega načrta za članstvo''.
Podarimo knjigo! - začetek slovenskih dnevov knjige
19. 04. 1999 14.34
Star katalonski običaj - lahko bi mu rekli ''pomladno knjižno valentinovo'', ki se je z geslom Podarimo knjigo! razširilo po večini držav Evrope, se je dodobra uveljavil tudi v Sloveniji; v prestolnici in vseh večjih mestih so dnevi pred 23. aprilom, Svetovnim dnevom knjige, že četrto leto zapored posvečeni popularizaciji knjige, te ''posode duha'', h kateri se zatekamo po odgovore na vprašanje o pomenu svojega bivanja. Slovenske dneve knjige so dopoldne v parku Zvezda, med stojnicami knjigotržcev in založb, ki ponujajo knjige po občutno nižjih cenah, odprli in z nagovori počastili predsednik države Milan Kučan, minister za kulturo Jožef Školč, ljubljanska županja Vika Potočnik in predsednik društva pisateljev Evald Flisar. Prireditev ob slovenskih dnevih knjige je toliko, da jih vseh preprosto ni mogoče našteti. Razen sejemske prodaje knjig po znižanih cenah v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Piranu, Sežani, Krškem in mnogih drugih mestih, predstavitev programov založb, knjižnih novosti in problemskih pogovorov bodo dogajanje dnevov popestrila še srečanja pesnikov in pisateljev z njihovim občinstvom, literarne matineje in večeri avtoric in avtorjev samih oz. taki, ko bodo umetniško besedo interpretirali gledališki igralci, nastopi glasbenikov, ki v svojem ustvarjanju ne pozabljajo na pomen besede, koncerti uglasbene poezije, srečanja mladih literarnih ustvarjalcev itd. itd. Ob vsem naštetem, kar se iz leta v leto sicer ponavlja, zbujajo pozornost še nekatere širše oz. vzporedne akcije.
Hrvaška ne bo odstopila svojega ozemlja silam zveze NATO
19. 04. 1999 12.03
Hrvaška je dala jasno vedeti, da ne namerava odstopiti svojega območja za kakršnokoli posredovanje sil zveze NATO na območju ZR Jugoslavije, je izjavil hrvaški vleposlanik pri EU in posebni odposlanec pri zvezi NATO Janko Vranyczany-Dobrinovič.
NATO na vrhu v Washingtonu o kosovski krizi
18. 04. 1999 17.58
Na vprašanje, ali bo kosovska kriza vplivala na zvezo NATO na način, da bo na vrhu v Washingtonu konec tedna zaradi zagotavljanja varnosti naslovila vabila za članstvo nekaterim državam z območja, tiskovni predstavnik zavezništva Jamie Shea danes ni odgovoril. Izjavil je le, da je odločitev o nadaljnji širitvi zveze NATO v rokah voditeljev članic povezave.
Finančni ministri EU za moratorij na dolgove Makedonije in Albanije
16. 04. 1999 21.20
Finančni ministri EU si prizadevajo za moratorij na dolgove Makedonije in Albanije, je po prvem dnevu srečanja ministrov petnajsterice danes v Dresdnu povedal nemški finančni minister Hans Eichel. Vprašanje bosta obravnavala Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, je povedal Eichel, ki o višini odloženih plačil ni govoril.
Duma v petek o pismu Jelcinu o zvezi z ZRJ?
14. 04. 1999 22.58
Ruska duma naj bi predvidoma v petek obravnavala predlog pisma ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu, v katerem bi spodnji dom parlamenta vodjo države pozval, naj podpiše sporazum o oblikovanju zveze Rusija-Belorusija-ZR Jugoslavija, je danes sporočil predsednik dume Genadij Seleznjov.
Koselj odstopil, imena trenerjev še niso znana
13. 04. 1999 22.08
Na današnjem zasedanju odbora za alpsko smučanje na Smučarski zvezi Slovenije je odstopil tudi Matjaž Koselj, vodja moških alpskih smučarskih reprezentanc. Odbor za alpsko smučanje naj bi imel sicer že pripravljene rešitve za novo strokovno vodstvo reprezentanc, ki pa ga še ne želi predstaviti javnosti. Najprej bodo morali poiskati novega vodjo reprezentanc, s katerim bodo to vprašanje uskladili.
Drnovšek: Slovenija prevzema vsaj tolikšen delež begunskega bremena kot druge države
13. 04. 1999 21.42
Povsem kratkoročno ne pričakujem, da bi dogajanja v zvezi s kosovsko krizo na zvezo NATO vplivala tako, da bi Slovenijo, še manj pa Makedonijo, takoj povabila k vstopu v zavezništvo. Sicer so naše možnosti gotovo večje, saj je strateški pomen Slovenije tudi za zvezo NATO očitno postal bolj razviden, po drugi strani pa je zdaj celotna zveza NATO tako obremenjena z vojaško akcijo proti ZRJ, da v tem trenutku nihče veliko ne razmišlja o vprašanjih, kot je širitev, je v pogovoru za televizijo POP v osrednji informativni oddaji dejal slovenski premier Janez Drnovšek.
Dunaj in Sofija podpirata pakt stabilnosti za Balkan
13. 04. 1999 21.27
Avstrijski in bolgarski predsednik Thomas Klestil in Petar Stojanov sta danes v Sofiji podprla zamisel o t.i. paktu stabilnosti za Balkan pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Svetovna premiera musicala Mamma Mia
12. 04. 1999 13.52
Musical z naslovom Mamma Mia na glasbo švedske skupine Abba je na svetovni premieri v torek zvečer v Londonu požel vihar navdušenja. Občinstvo se je prepustilo nostalgiji sedemdesetih let in pozdravilo znane uspešnice švedske pop skupine. Navdušen aplavz se je razlegel, ko sta se na odru pojavila koproducenta Bjoern in Benny. Druga, ženska polovica skupine, se prireditve na razočaranje njihovih občudovalcev ni udeležila. Sicer pa je 53-letni Bjoern Ulvaeus zavrnil možnost njihove ponovne združitve. ''To ne pride v poštev,'' je pojasnil. ''V tem musicalu so predstavljene pesmi skupine Abba, vendar v povsem drugačnem kontekstu.'' V gledališču Prince Edward je bilo moč slišati 27 uspešnic skupine, med njimi The Winner Takes It All, Dancing Queen, Take A Chance On Me, Money Money Money in seveda Mamma Mia. Pesmi iz obdobja diska so vključene v zgodbo mlade ženske, ki od svoje matere ni nikoli izvedela, kdo je njen oče. Da bi našla odgovor na to vprašanje, na svojo svatbo povabi tri nekdanje materine ljubimce.
Renault dopušča odprodajo lastniškega deleža Nissan Diesel
12. 04. 1999 13.34
Renaultov predsednik Louis Schweitzer je izjavil, da dopušča možnost odprodaje lastniškega deleža, ki ga ima Renault v japonskem proizvajalcu težkih tovornjakov Nissan Diesel. V pogovoru za francoski časnik La Tribune je Schweitzer na vprašanje o tem, ali je možno, da Renault proda 22,5-odstotni delež Nissan Diesel, odgovoril, da nič ni izključeno, saj strank ne manjka.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v rusko-belorusko unijo
12. 04. 1999 10.20
ZR Jugoslavija je uradno zaprosila za sprejem v rusko-belorusko unijo, je danes poročala agencija Interfax, sklicujoč se na navedbe komunističnega predsednika ruskega parlamenta Genadija Seleznjova.
Vprašanje beguncev kmalu pod nadzorom
09. 04. 1999 22.56
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je prepričan, da bodo razmere v državah, kamor so pribežali kosovski begunci, ''v nekaj dneh'' pod nadzorom.
Haider ne želi ''prilivati olja na ogenj''
09. 04. 1999 21.10
Novoizvoljeni koroški deželni glavar in vodja svobodnjakov Joerg Haider je izjavil, da si bo prizadeval, da ''pomiri strasti različnih manjšin na Koroškem''.
O problemu leta 2000 tudi na seminarju
09. 04. 1999 17.51
Pred 1. januarjem leta 2000 je svet zajel strah pred odpovedovanjem naprav, ki so povezane z datumi. To niso le računalniki, temveč tudi telefaksi, semaforji, bančni avtomati, skratka vsi avtomatizirani procesi, brez katerih si ne znamo več predstavljati normalnega življenja. Težav pa ne bo konec 1. januarja. Kaj se bo zgodilo 29. februarja? In kaj se bo dogajalo še nekaj mesecev potem, ko bomo različne naprave prvič vključili in ko bo prvič narejen izračun z letnico 00? Je ta strah res upravičen, ali pa gre le za pretiravanje? Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti na seminarju, ki ga v okviru slovenskega finančnega sejma Kapital '99, pripravljajo v podjetju Infos.