vse
Mamila v amputiranih človeških udih
20. 04. 1998 09.47
Celo vsega hudega vajeni agentje ameriške obmejne policije na jugu Teksasa so pred kratkim doživeli neljubo presenečenje, ko so v tovornjaku odkrili 1073 kilogramov marihuane in 52 kilogramov kokaina, skritih v amputiranih delih človeškega telesa.
Umrl je Octavio Paz
20. 04. 1998 09.29
Mehiški pesnik Octavio Paz, Nobelov nagrajenec za literaturo leta 1990, umrl sinoči, v 85. letu starosti. Bil je eden največjih sodobnih mislecev in pesnikov Latinske Amerike.
Pravoslavci so praznovali Veliko noč
20. 04. 1998 08.42
Milijoni pravoslavnih kristjanov po vsem svetu so včeraj praznovali pravoslavno Veliko noč.
Jelcin in Hašimoto na neuradnem srečanju tudi o Kurilskih otokih
20. 04. 1998 00.00
Ruski predsednik Boris Jelcin in japonski premier Rjutaro Hašimoto sta po dvodnevnem neuradnem vrhu v japonskem letovišču Kavana napovedala skorajšnji začetek pogajanj za podpis premirja na ravni namestnikov zunanjih ministrov in poudarila nujnost "razrešitve spora o vprašanju Kurilskih otokov".
Leon Štukelj končal obisk v ZDA
19. 04. 1998 12.28
Najuspešnejši slovenski olimpijec Leon Štukelj je v soboto, 18. aprila, zaključil svoj štiridnevni obisk New Yorka. Dobitnik treh zlatih olimpijskih medalj si je v soboto na lastno željo ogledal Metropolitansko opero, obkrožil Manhattan z ladjo, pred odhodom na letališče pa si je ogledal še slovensko cerkev, ki jo sam vodi pater Martin Cimerman Krizolog. Leon Štukelj je bil v soboto še posebej razpoznaven v mestu ob reki Hudson, saj mu je časopis New York Times posvetil večji del prve strani, kar je veliko priznanje zanj in tudi za Slovenijo. "Najlepša hvala za vse in upam, da se vidimo 12. novembra v Novem mestu," so bile poslovilne besede Leona Štuklja, ki je s svojim obiskom poživil najbolj noro mesto na svetu in si ustvaril veliko novih prijateljev.
Začela se je letna konferenca ZLSD
18. 04. 1998 12.48
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je začela dvomesečna programska letna konferenca Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), na kateri bodo razpravljali o ključnih temah za prihodnost države, med katere sodijo gospodarska rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU.
Cohen o sankcijah proti Iraku
18. 04. 1998 12.31
Ameriški obrambni minister William Cohen je ob obisku v Turčiji danes izjavil, da Združeni narodi ne bodo omilili sankcij proti Iraku, dokler Teheran ne bo priskrbel dokaza, da je uničil vse zaloge kemičnega in bakteriološkega orožja.
V Celju odprli peti mednarodni glasbeni sejem
18. 04. 1998 12.01
Na celjskem sejmišču so včeraj odprli peti mednarodni glasbeni sejem, na katerem bo do nedelje približno sto razstavljalcev predstavilo slovensko in tujo glasbeno industrijo.
Američani vse več delajo, a so tudi več doma
17. 04. 1998 16.22
Američani v povprečju delajo čedalje dlje, a hkrati tudi več časa preživijo z družino. V zadnjih 20 letih se je število delovnih ur na teden povečalo za 3,5, kar pomeni, da so lani Američani v povprečju delali dobrih 47 ur na teden. Matere se z otroki ukvarjajo povprečno 3,2 ure na dan, očetje pa 2,3 ure, kar je pol ure več kot leta 1977. Med vikendi matere z otroki preživijo osem ur na dan, očetje pa le šest. Strokovnjaki ugotavljajo, da starši z otroki preživijo več časa na račun redkejšega ukvarjanja s hobiji. Kar 63 odstotkov staršev je prepričanih, da preveč delajo, 70 odstotkov pa si jih želi z otroki preživeti več časa.
Napoved za sosednje pokrajine
17. 04. 1998 08.52
Novo poslabšanje s padavinami bo od zahoda spet zajelo vse sosednje pokrajine. Tudi jutri bo še nestalno s plohami in posameznimi nevihtami.
Vlada dva zakona pripravila za tretje branje
17. 04. 1998 08.24
Direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos je na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade povedala, da je vlada za tretje zakonodajno branje pripravila zakon o centralnem registru in v besedilo vključila vse amandmaje, predlagane v državnem zboru. Vlada je tudi določila tudi za tretjo parlamentarno obravnavo besedilo zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Mesto na Marsu le plod človeške domišljije
16. 04. 1998 17.20
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Global Surveyor je posnela podrobne fotografije kraja, ki so ga nekateri zaradi "piramid" in njihove razporeditve imenovali "marsovsko mesto". Izkazalo se je, da gre le za skale, hribe in sence.
Napoved za sosednje pokrajine
16. 04. 1998 08.46
V sosednjih pokrajinah bo oblačno s padavinami, ki bodo dopoldne v krajih zahodno od nas ponehale. Jutri bo novo poslabšanje s padavinami spet zajelo vse sosednje pokrajine. Ob morju bo pihal jugo.
Cerkev na Poljskem tudi na internetu
15. 04. 1998 08.28
Poljska katoliška cerkev se vernikom vse bolj obrača na internetu. Poljska televizija je poročala, da ima svoje strani na internetu skoraj polovica poljskih škofij (16 od 39), 60 župnij in katoliških združenj, pa tudi 40 redov. Poljska Cerkev se zavzema tudi za oblikovanje mreže "virtualnih prižnic" z imenom Opoka, kamen. Predstavnik cerkve je povedal, da se vse bolj zavedajo, da veliko mladih Poljakov deska po internetu in da so v tem videli možnost za širjenje božje besede tudi na ta način. Na Poljskem se kar 90 odstotkov prebivalcev opredeljuje za katolike. Poljska ima 38 milijonov prebivalcev.
Odprili sejem Megra
15. 04. 1998 07.57
V Gornji Radgoni so včeraj odprli tradicionalni mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra, ki bo potekal do sobote, 18. aprila. Na 35.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavilo 550 razstavljalcev iz 30 držav. Na sejmu sodelujejo vsa večja slovenska gradbena podjetja, slovenska industrija gradbenih materialov, gradbeno šolstvo in vse inštitucije s področja gradbeništva, zato bo sejem zrcalo slovenskega gradbeništva.
Vaclav Havel operiran
15. 04. 1998 07.38
Na univerzitetni kliniki v Innsbrucku so morali včeraj nujno operirati češkega predsednika Vaclava Havla, ki je po operaciji zunaj življenjske nevarnosti. Havel je "še zelo šibak, vendar pa ima vse možnosti za ozdravitev", je povedal Ernst Bodner, vodja osemčlanske zdravniške ekipe, ki je opravila operacijo. Triinpolurni poseg je bil "tehnično zelo težak", potekal pa je brez zapletov. "Kritična faza" lahko po Bodnerjevih besedah traja še nekaj dni, predsednika pa bi lahko v Prago prepeljali v dveh tednih.
Unicef zahteva obravnavo rekrutiranja otrok kot vojnega zločina
14. 04. 1998 16.37
Unicef se je danes zavzel, da bi novo mednarodno sodišče rekrutiranje otrok obravnavalo kot vojni zločin. Gre za stalno mednarodno kazensko sodišče (ICC), ki je še v ustanavljanju, pristojno pa naj bi bilo za zločine proti človeštvu, genocid in vojne zločine.
Davids zopet za oranžne
14. 04. 1998 12.55
Nogometaš torinskega Juventusa Nizozemec Edgar Davids naj bi vseeno nastopil za svojo reprezentanco na bližajočem se svetovnem prvenstvu v Franciji. S selektorjem nizozemske reprezentance Guusom Hiddinkom je namreč uspel razrešiti dolgoletni spor - Davids ga je obtožil rasnega razlikovanju v izbrani ekipi.
Delovanje slovenskih društev v BiH zasluži posebno podporo
14. 04. 1998 08.59
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik je včeraj v pogovoru za STA ob izteku prvega dne obiska Sarajeva povzel vsebino posameznih srečanj ter v zvezi s problematiko Slovencev v Bosni in Hercegovini (BiH) poudaril, da bi morala "slovenska država s posebno pozornostjo podpreti delovanje slovenskih društev v tej državi ter pri tem upoštevati težko socialno, materialno in tudi zdravstveno stanje njihovih članov."
Nadaljujejo se medkorejska pogajanja
13. 04. 1998 12.16
V Pekingu danes poteka tretji dan pogajanj med Južno in Severno Korejo, ki so prva na ravni vladnih predstavnikov v zadnjih štirih letih. Včerajšnji pogovori v kitajski prestolnici so bili spodbudni, saj sta delegaciji korejskega polotoka izrazili pripravljenost, da sočasno obravnavata vse obojestranske zahteve. Seul je izrazil pripravljenost, da Severni Koreji, ki se sooča s hudo lakoto, pošlje več kot 200.000 ton gnojil.
Pomoč Rdečega križa Slovenije
13. 04. 1998 11.13
Rdeči križ Slovenije je danes na širše Tolminsko območje, eno od najbolj prizadetih v včerajšnjem hudem potresu v Gornjem Posočju, poslal večje količine prehrambenih paketov, območnemu združenju RK Tolmin pa nakazal sredstva v višini 2 milijona tolarjev za prve enkratne finančne pomoči najbolj prizadetim prebivalcem. Rdeči križ Slovenije je začel tudi akcijo zbiranja za prizadete ob potresu. Denarne prispevke je mogoče nakazati na <B>ŽR 50100-678-51579 pod šifro 4009 s pripisom "Za Tolminsko"</B>. RK Slovenije naproša vse, ki želijo darovati gradbeni material oz. material za obnovo poškodovanih domov, naj se oglasijo na Rdeči križ Slovenije, Ljubljana, Mirje 19, telefon 061-1261-200.
V Varšavi hora legalis za mladoletnike
13. 04. 1998 09.46
Poljska prestolnica bo letošnje poletje manj prijazna do mladoletnikov. Od 1. maja do 30. septembra bo namreč v Varšavi od 23. ure zvečer do 6. ure zjutraj veljala za vse mlajše od 18 let hora legalis. Mladoletniki bodo v tem času lahko v javnih prostorih in na javnih krajih le v spremstvu odraslih. Za ukrep so se varšavske oblasti odločile, ker želijo zmanjšati mladoletniško prestopništvo. Podobne omejitve je lansko poletje uvedlo poljsko mesto Radom, ki leži 95 kilometrov južno od Varšave, njegov primer pa je sledilo še nekaj mest na Poljskem
Microsoft in Intel bosta sodelovala pri interaktivni televiziji
13. 04. 1998 09.43
Podjetji Microsoft in Intel bosta skupaj oblikovali tehnologijo za interaktivno televizijo na računalniškem omrežju. Microsoft bo začel uporabljati Intelovo tehnologijo, ki omogoča gledanje televizijskih programov preko računalnika in jo vključil v svoj nov operacijski sistem imenovan Windows 98 (okna 98). Nov operacijski sistem bo uveden proti koncu letošnjega leta. Intel in Microsoft sta se odločila za sodelovanje v času, ko postaja meja med televizijo in Internetom vse bolj neopazna. Podjetji zato stavita, da se bo povezava med tradicionalno televizijo in Internetom, dobro prodajala. Microsoft in Intel bosta razvila skupni okvir za televizijo in Internet na različnih napravah, vključno z osebnimi računalniki. Na začetku se bosta osredotočili na tradicionalne analogne prenosne sisteme, kasneje pa bosta razširili dejavnost še na digitalne. Sporazum pomeni, da bodo uporabniki računalnikov dobili programsko opremo za gledanje TV programov hkrati z operacijskim sistemom Windows 98. Za zdaj je potrebno posebej kupiti Intelovo TV kartico.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda
12. 04. 1998 09.07
V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Velikonočno voščilo nadškofa Rodeta
10. 04. 1998 09.51
Slovenski narod, slovenski človek še kako potrebuje veselja in upanja, saj nam tega v tem času zelo primanjkuje. Zato želim vsem Slovenkam in Slovencem, naj svetloba slavno vstalega Kristusa prežene vse temine duše in srca, je med drugim v voščilu ob Veliki noči dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter vsem zaželel srečne, upanja polne in vesele velikonočne praznike. "Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob njem so nastale in se do danes ohranile številne ljudske šege in navade. Vsi ti običaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje," je še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Potresni jarek pod središčem Los Angelesa
10. 04. 1998 09.30
Pod središčem Los Angelesa se po podatkih geologov razteza domnevni potresni jarek. Kot so na nekem srečanju poudarili znanstveniki, bi utegnil hujši prelom zemeljskih plasti povzročiti sunke z močjo do 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici. V Nothridgeu, severno od Los Angelesa, so 17. januarja 1994 zabeležili potres z močjo 6,7 stopnje po Richterjevi lestvici, v katerem je umrlo 72 ljudi. Izvedenci so na torkovem srečanju izrazili bojazen, da bi potres z epicentrom v gosto naseljenem središču Los Angelesa lahko terjal še mnogo več človeških življenj. Jarek pod Los Angelesom - sicer le eden od približno dvajsetih - je dolg 18 kilometrov, globok do približno 17 kilometrov, razteza pa se vse od Hollywooda skozi središče do vzhodnega dela mesta.
SFOR spet poziva vojne zločince, naj se predajo
09. 04. 1998 18.19
Mirovne sile zveze NATO v BiH (SFOR) so po aretaciji dveh bosanskih Srbov, ki sta obtožena vojnih zločinov, ostale domnevne vojne zločince danes spet pozvale, naj se prostovoljno predajo mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu. Na aretacijo dveh bosanskih Srbov se je podobno odzval tudi nemški zunanji minister Klaus Kinkel, ki je vse obtožene pozval, naj se prostovoljno predajo haaškemu sodišču. Kinkel je za nek lokalni nemški časnik dejal, da aretaciji kažeta na to, da nima nihče izmed osumljenih možnosti, da bi se izognil posledicam. To po njegovem velja tudi za nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.