začasni minister
Irak proti podaljšanju programa
01. 06. 2001 00.00
Irak je danes zavrnil podaljšanje izvajanja humanitarnega programa Združenih narodov nafta za hrano za mesec dni. Varnostni svet ZN je dogovor o tem dosegel sinoči, ustrezno resolucijo pa naj bi sprejeli danes, tri dni pred iztekom veljavnosti tekočega dela programa. VS ZN naj bi si tako zagotovil dodaten čas za razpravo o reformi sankcijskega režima proti Iraku. Kot je na današnjem srečanju z veleposlaniki Rusije, Kitajske in Tunizije v Bagdadu dejal podpredsednik iraške vlade in začasni zunanji minister Tarik Aziz, je takšen predlog nesprejemljiv zaradi zamisli o t.i. inteligentnih sankcijah, ki jih je Irak že zavrnil.
Husein ostaja na čelu stranke
18. 05. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je bil v četrtek vnovič izvoljen na čelo vladajoče stranke Baas, ki je na oblasti že od julija leta 1979, je poročala iraška državna televizija.
Pogovori o varnosti končani
26. 10. 2000 00.00
V Gazi so se danes po dveh urah končali pogovori med predstavniki izraelske vojske in palestinskih varnostnih organov, na katerih naj bi govorili predvsem o načinih, kako zmanjšati napetosti v regiji. O vsebini pogovorov še ni nič znanega. Izraelska vojska pa je sicer napovedala, da naj bi se še danes s palestinskimi kolegi ločeno sestala izraelska poveljnika Jom Tov Samia in Jicak Eitan. Iz Gaze medtem poročajo, da je bil v samomorilskem napadu ubit palestinski napadalec.
V Izraelu potekajo intenzivna pogajanja
23. 10. 2000 00.00
Izraelske sile so v odgovor na palestinsko obstreljevanje judovske naselbine Gilo južno od Jeruzalema pozno
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Izraelsko-palestinski sporazum še vedno mogoč
23. 09. 2000 00.00
Začasni izraelski minister za zunanje zadeve Šlomo Ben Ami je danes ocenil, da je kljub vztrajnim razlikam v stališčih, posebej glede vprašanja Jeruzalema, sporazum s Palestinci še vedno mogoč. »
Izrael za suverenost nad Tempeljskim gričem
17. 09. 2000 00.00
Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je danes izjavil, da Izrael namerava obdržati suverenost nad Tempeljskim gričem v vzhodnem delu Jeruzalema. "Mirovni proces s Palestinci poteka, vendar se čas izteka", je dejal Ben Ami. Vodja izraelske diplomacije je še ocenil, da so možnosti za uspeh polovične.
Peterle odgovoril Kučanu
11. 09. 2000 00.00
Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle je danes odgovoril na pismo, ki mu ga je 28. avgusta v zvezi z vprašanjem odpoklica petih slovenskih veleposlanikov v tujini pisal predsednik države Milan Kučan. V odgovoru je minister Peterle zapisal, "da se je vselej zavzemal za to, da najvišje položaje v predstavništvih Republike Slovenije v tujini zasedajo ljudje, ki jim je diplomacija poklic",
Imenovan začasni zunanji minister
10. 08. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes ministra za notranjo varnost Šloma Ben Amija začasno imenoval za zunanjega ministra, je sporočil predstavnik vlade. S položaja zunanjega ministra je 2. avgusta odstopil David Levi iz protesta proti Baraku, ki naj bi Palestincem na pogajanjih v Camp Davidu preveč popuščal. Šlomo Ben Ami v laburistični stranki velja za zmernega politika. Doslej je položaj zunanjega ministra opravljal Barak, ki bi sicer za imenovanje ministra moral sklicati sejo parlamenta, a je ta trenutno na počitnicah.
Kasjanov začasni ruski premier
08. 05. 2000 12.49
Novi ruski predsednik Vladimir Putin je po slovesni zaprisegi včeraj za začasnega premiera imenoval Mihaila Kasjanova, dosedanjega finančnega ministra in prvega podpredsednika vlade. Kasjanov, finančnik in strokovnjak za ruski tuji dolg, je dolžnosti predsednika vlade deloma opravljal že od 31. decembra lani, ko je Putin po odstopu Borisa Jelcina prevzel dolžnosti predsednika države.
Odstop japonske vlade
04. 04. 2000 22.55
Danes je zaradi opravilne nesposobnosti premiera Keiza Obučija, ki ga je pred dnevi zadela možganska kap, po pričakovanjih odstopila japonska vlada. Začasni premier Mikio Aoki je dejal, da je Obuči še vedno v komi in poudaril, da si Japonska ne sme privoščiti praznine v vodenju države. Minister za zdravstvo je dejal, da so člani kabineta odločitev o odstopu sprejeli soglasno. Ministri bodo delo opravljali vse do imenovanja nove vlade.
Ruska pričakovanja v Strasbourgu
03. 04. 2000 18.20
Rusija med zasedanjem Parlamentarne skupščine Sveta Evrope računa na ''konstruktivne razprave'' o Čečeniji, je danes v Moskvi poudaril ruski zunanji minister Igor Ivanov. Ivanov je po pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom še poudaril, da želi Rusija še naprej sodelovati s Parlamentarno skupščino.
Putin za sanacijo gospodarstva
13. 03. 2000 18.20
Začasni ruski predsednik Vladimir Putin namerava v primeru zmage na volitvah rusko gospodarstvo popeljati iz krize z odločnimi ukrepi. Rusija želi izboljšati investicijsko klimo in obvezati podjetja in banke k mednarodnemu knjigovodstvu, je danes v Münchnu povedal ruski minister in odposlanec za odnose Moskve z industrijskimi državami skupine G-7 Aleksander Livšic.
IRA se še ni vdala
11. 02. 2000 17.00
Nekaj ur pred predvideno ukinitvijo avtonomije Severne Irske britanski minister za severno Irsko Peter Madelson še ni dobil pozitivnega signala od Irske republikanske armade (IRA). Mandelson je za neko britansko televizijsko postajo izjavil, da mora vedeti, ali IRA sploh namerava položiti orožje, in kdaj naj bi se to zgodilo.
Zakon o zamrznitvi delovanja institucij Ulstra
11. 02. 2000 07.28
London je včeraj sprejel zakon o začasni zamrznitvi severnoirskih avtonomnih oblasti. Le nekaj ur zatem, ko je zakon potrdila lordska zbornica, ga je namreč potrdila tudi kraljica. S tem, sicer formalnim dejanjem, se je uradno končal postopek sprejemanja zakona.
Ustanovitvena seja SNTO
20. 01. 2000 08.40
Člani upravnega odbora Slovenske nacionalne turistične organizacije (SNTO) so imeli ustanovitveno sejo, ki pa ni prinesla pričakovanih rezultatov. Upravni odbor SNTO je imenoval le svojega začasnega predsednika, Maksa Brečka iz zreškega Unior turizma, in sklenil, da se bo vnovič sestal 9. februarja v Mariboru.
Vlada sprejela izračun porabe občin
21. 10. 1999 20.13
Vlada je danes sprejela tudi izračun primerne porabe občin in zneskov finančne izravnave za leti 1999 in 2000, pri čemer je upoštevala odločbo ustavnega sodišča, po kateri imajo občine pravico do 100 0.000000inančne izravnave (tj. odločba o razveljavitvi drugega odstavka 24. člena zakona o financiranju občin in drugega odstavka 25. člena novele omenjenega zakona ter 2. in 3. člena uredbe o začasni zagotovitvi dodatnih sredstev finančne izravnave občinam, ki ne dosegajo 75 2130640639zračunanega obsega primerne porabe za občino). Za proračunsko leto 2000 je sprejeti izračun usklajen s predlogom državnega proračuna za prihodnje leto.
Za medicinske pripomočke od jutri 8-odstotni DDV
22. 07. 1999 19.13
Vlada je na današnji seji obravnavala tudi informacijo ministrstva za zdravstvo o ukrepih v zvezi z vplivi davka na dodano vrednost (DDV) na cene zdravil in medicinskih pripomočkov. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za zdravstvo Marjan Jereb, se je vlada odločila podaljšati pogajanja s predstavniki farmacevtske industrije za teden dni.
Pinochetovi odvetniki vložili pritožbo proti začetku procesa
06. 05. 1999 17.34
Odvetniki nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta so danes vložili pritožbo proti začetku postopka za njegovo izročitev. S tem korakom se je po poročanju televizije BBC začel dolgotrajen pravni spor o Pinochetovi izročitvi, ki jo zahteva Španija. Pinochet je od aretacije oktobra lani v Londonu v hišnem priporu.
Ministra Frlec in Granić o incidentu v Piranskem zalivu
01. 03. 1999 18.13
Slovenski in hrvaški minister, Boris Frlec in Mate Granić, sta se po današnjem poročanju hrvaškega radia po telefonu pogovarjala o nedavnem incidentu v Piranskem zalivu.
Ministra Frlec in Granič že začela pogovore
17. 02. 1999 15.22
Slovenska in hrvaška delegacija pod vodstvom zunanjih ministrov Borisa Frleca in Mateja Graniča sta v vili Podrožnik v Ljubljani že začeli pogovore, ki se bodo dotaknili predvsem problematike meje, so potrdili na MZZ.
Odredba o začasni razglasitvi reke Soče za naravno znamenitost
03. 06. 1998 14.41
Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je danes izdal odredbo o začasni razglasitvi reke Soče s pritokom za naravno znamenitost, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor (MOP). Območje reke Soče je enkraten primer ohranjenega in izredno ogroženega ekosistema z endemično soško postrvjo in drugimi redkimi in ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Zavarovano območje bo zajemalo reko Sočo od izvira do mosta pri Pršetu, del pritoka Koritnice ter zemljišča ob bregovih reke in pritoka.