zgodbe
Ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes, ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, poudarilo, da je bila z omenjenimi sporazumi ustvarjena
Blazno resno o šoli
25. 10. 2000 00.00
"Šole ne moreš premagat, ampak si jo moraš udomačit", piše Desa Muck v svoji novi knjigi Blazno resno o šoli, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Blazno resno. Knjiga obravnava predvsem probleme sodobnih najstnikov, po knjigah iz zbirke pa segajo tudi odrasli. Knjiga je napisana v obliki zgodbe, glavna junakinja Neža pa se zaplete v mrežo navidez nerešljivih težav, ki se na koncu srečno razpletejo, tudi s pomočjo odraslih, ki jim Neža zaupa. Po besedah avtorice je knjiga namenjena vsem šolarjem, da bi čimbolje prešli šolska leta. Blazno resno o šoli je že peta knjiga iz omenjene zbirke, avtorica pa jo je napisala, ker so tudi njo kot najstnico morili podobni problemi. V knjigi spregovori o svojem strahu pred šolo, o tem kako je ogromno energije porabila samo zato, da bi se izognila šoli, saj jo je sama doživljala kot nekakšno zaroto. Knjiga vsebuje poleg vedno aktualnih šolskih problemov tudi poglavja o učenju oz. o tehnikah učenja, saj avtorica pravi, da se moraš znati učiti, pa vendar imajo današnji šolarji še vedno zelo malo informacij o umetnosti učenja. Knjigo Blazno resno o šoli še dodatno na 166 straneh popestrijo barvne ilustracije, ki so delo Igorja Ribiča.
Razstava Don't touch Nikoline Ivezić
20. 10. 2000 00.00
V okviru razstavnega projekta Moja in druge zgodbe štirih mladih ustvarjalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije se bo drevi v koprski Galeriji Loža kot zadnja predstavila zagrebška umetnica Nikolina Ivezić z razstavo Don't touch. Velelni naklon v angleščini z nedvoumno jasnostjo prepoveduje, ukazuje, obenem pa vzbuja nestrpnost in prikrito željo po kršenju veljavnega pravila.
Likovna razstava Lučke Selan
19. 10. 2000 00.00
V Cankarjevem domu na Vrhniki bodo drevi odprli likovno razstavo Lučke Selan. Avtorica s svojimi akvareli, kipi in reliefi pripoveduje zgodbe o svetovih, ki so ji blizu - o pokrajinah svetlobe in teme, o bitjih in obrazih, ki so simboli jutra, rasti in sanj.
Evropske zgodbe Jaše Zlobca
10. 10. 2000 00.00
Evropske zgodbe, izdala jih je založba Karantanija, so skupek izbranih 51 kolumen, ki jih je Jaša Zlobec pisal od leta 1996 v Mladini pod psevdonimom fatalist Jakob. Spominjajo na Rdečo zlobo, ki jo je podpisala Džuli Šviga davnega leta 1987 in v kateri so bili ravno tako izbrani članki, ki jih je Jaša pisal in objavljal v takrat "oporečniški" Mladini, v osemdesetih letih. Zagovor Evropskih zgodb je napisala Džuli Švili, teta fatalista Jakoba, ki pravi, da je bilo v prejšnjih časih vse drugače, vedelo se je, kdo je na kateri strani, polja so bila jasno razdeljena...
Andrea Raducan na filmskem platnu
02. 10. 2000 00.00
Zgodba o romunski telovadki Andrei Raducan, ki so ji zaradi jemanja nedovoljenih poživil na OI v Sydneyju odvzeli zlato medaljo v mnogoboju, bo kmalu prišla tudi na filmsko platno. Romunski filmarji so od njene družine že odkupili ekskluzivne pravice za snemanje filma o življenjski zgodbi 16-letne telovadke.
Mednarodni festival Lutke 2000
28. 09. 2000 00.00
Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) začenja sezono s premierama Kekca in "študijske" predstave igralke Iune Ornik na prvi dan tradicionalnega mednarodnega lutkovnega festivala, 2. oktobra. Selektorja festivala Lutke 2000, Saša Jovanovič in Blaž Lukan, ki napovedujeta festival kot pregled novih, sodobnih in svežih poetik lutkarskega ustvarjanja na pragu novega tisočletja, sta v tekmovalni in spremljevalni spored uvrstila 20 predstav osemnajstih ansamblov iz Slovenije in sedmih držav. Tik pred festivalom bo svoje dosežke pokazala še gledališka skupina Gledališča mladega sveta iz Leipziga, ki na delovni poti po Evropi te dni pripravlja svojo predstavo v LGL. Programsko direktorico LGL Barbaro Hieng Samobor veseli, da so se Kekca, prve predstave v sezoni s težiščem na "novih obdelavah klasike", lotili mlajši ustvarjalci: ob režiserju Saši Jovanoviču in Alešu Čaru - prirejevalcu besedila Josipa Vandota - še avtor glasbe Tomaž Grom. Predstavo o mitičnem otroškem junaku - "s humorjem, iznajdljivostjo in razbijanjem tabujev nam vliva voljo do življenja" - si je režiser Saša Jovanovič s sodelavci zamislil kot "spoj tradicije in sodobnosti". Kot akcijska žanrska predstava se ne izogiba ne "doti iz domače skrinje" ne močni filmski podobi junaka. Med vrsticami želi spregovoriti tudi o svetu današnjih odraslih. Da bi to dosegli, ustvarjalci novega Kekca - likovno ga je zasnovala Barbara Bulatovič - uporabljajo vsa izrazna sredstva sodobnega lutkovnega gledališča. Na malem odru, kjer od lanske sezone sodelavci LGL raziskujejo in se preizkušajo z avtorskimi projekti, bo Iuna Ornik (uro po koncu prve premiere) izvedla Lalanit - "burlesko za otroke". Na podlagi zgodbe o repi velikanki se je Ornikova, avtorica priredbe, likovne podobe in izvajalka - klovnesa v eni osebi, lotila predstave z jasnim hotenjem - otroke nasmejati. Ornikova je osebno naklonjena "revnemu gledališču", odrskemu izrazu, ki se pomaga s skromno scenografijo in kostumografijo, in kjer je najbolj pomembno, "kako povedati zgodbo na zanimiv način". Glasbeni sodelavec avtorice je Jože Šalej.
Pepel čaka pred obalo ZDA
05. 09. 2000 00.00
Mestne oblasti v Philadelphiji so se že pred desetletji odločile, da bodo sežigale ogromne količine smeti, ki jih proizvede takšno mesto, in jih nato odpeljale daleč stran. Tako so v Philadelphiji naredili tudi leta 1986, ko so na ladjo Khian Sea natovorili 15 tisoč ton pepela sežganih smeti, takrat pa še niso vedeli, da so pepel poslali na 14 let trajajočo odisejado.
Ljubezenska številka revije Emzin
10. 08. 2000 00.00
Revija za kulturo Emzin v tokratni številki 1-2. bralce poziva, naj se prepustijo ljubezni. Raznovrstni prispevki na temo ljubezen so razdeljeni po sklopih Emzinova govorilnica, intervju, ljubezenske zgodbe, branje, pod reflektorji, prevod, literatura in fotografija. Končan je že šesti natečaj Fotografija leta, na koncu sledi še pogovor z zmagovalcem natečaja za Fotografijo leta 2000.
Trnfest 2000 v polnem teku
07. 08. 2000 10.43
Na poletnem festivalu Trnfest 2000 z mednarodno zasedbo se bo z nocojšnjo predstavo Biblija začel t.i. drugi teden prireditev. Predstavo bo izvedla gledališka skupina Dejmo stisnt teater. Organizator je pri pripravi festivala poskrbel, da je v tedenskih sporedih približno ravnotežje glasbenih, gledaliških, plesnih in filmskih predstav. V nadaljevanju tedenskih prireditev se bodo tako zvrstili etno večer Ine Želanaje, nastop tolkalnega Tria Handcraft ter večera rocka (Res Nullius) in jazza (Folkestra), poleg uvodne gledališke predstave se bo s Tobijem predstavil Freyer teater, Improklub pa bo izvedel nočne gledališke improvizacije v dvorani, v okviru plesnih predstav se bo predstavil Sebastjan Starič, v filmskem sklopu pa bodo na ogled kratke televizijske igre AGRFTja.
SNG Drama s tremi nagradami
05. 08. 2000 16.01
Na prvem festivalu komornega gledališča Zlati lev, ki je potekalo od 27. julija do 4. avgusta v Umagu, je nastopilo devet gledališč iz Slovenije, Hrvaške in Italije. SNG Drama iz Ljubljane je na festivalu s predstavama Lepotna kraljica iz Leenana in Družinske zgodbe osvojila tri nagrade, med drugim tudi veliko nagrado (grand prix) za najboljšo predstavo, je za STA povedal direktor SNG Drama Janez Pipan.
Poslanci polemično o spremembi ustave
25. 07. 2000 21.09
Poslanke in poslanci DZ so danes še vedno razpravljali o predlogu za spremembo 80. člena ustave. V prvem delu so za govornico nastopili predvsem poslanci SDS, ki so navajali razloge za po njihovem prepričanju nesprejemljivost ustavnih sprememb, s katerimi naj bi želeli poslanci SLS+SKD, LDS, ZLSD in DeSUS zaobiti odločbo ustavnega sodišča in referendumsko voljo volivcev. Zagovorniki sprememb ustave pa med drugim poudarjajo, da se bo le tako mogoče na jesenskih parlamentarnih volitvah izogniti dvomu v legitimnost volilnega sistema.
Družinske zgodbe na festivalu Meja na reki
22. 07. 2000 11.13
Na obmejnem dvojezičnem gledališkem festivalu Meja na reki/Grenze am Fluss je za drevi ob 20. uri v kulturnem domu v Gornji Radgoni napovedana predstava ljubljanske Drame. Predstavila bo Družinske zgodbe Biljane Srbljanovič v režiji Matjaža Latina.
Prva nesklepčnost Mogetove komisije
21. 07. 2000 13.56
Današnja seja preiskovalne komisije DZ o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica, na kateri naj bi njeni člani razpravljali o razširitvi preiskave in dopolnitvi dokaznega sklepa, je bila zaradi nesklepčnosti preložena. Predsednik komisije Rudolf Moge (LDS) bo sejo vnovič sklical predvidoma že prihodnji teden.
Psychedelic v Galeriji Škuc
18. 07. 2000 11.28
V <A HREF=http://www.galerija.skuc-drustvo.si target=_blank> Galeriji Škuc</A> bodo v četrtek zvečer odprli vrata skupinske razstave <I>psychedelic</I>, na kateri se predstavljajo umetniške skupine Apsolutno iz Novega Sada, Department for Public Appearances iz Muenchna, G. R. A. M iz Gradca ter umetniki Thomas Feuerstein (Innsbruck), Cosmin Gradinaru (Bukarešta) in Agnes Szepfalvi in Csaba Nemes (Budimpešta). Kustosa razstave sta Anton Lederer in Margarethe Makovec iz Gradca.
Razstava Anne Pontel v koprski Meduzi
13. 07. 2000 15.43
Razstava italijanske likovnice Anne Pontel z naslovom Holiday set začenja cikel štirih razstav z naslovom Moja in druge zgodbe v koprskih galerijah Meduza in Loža. Pontelova iz Cervignana bo jutri zvečer v Meduzi razstavila predimenzionirana plastična oblačila in modne dodatke - torbice, klobuke, dežnike , za katere je dobila navdih pri Barbiki, najbolj slavni punčki- igrački na svetu. Po mnenju kustodinje Majde Božeglav Japelj umetnica svoje stvaritve interpretira z veliko mero ironije ter neobremenjenega ustvarjalnega zanosa.
Dopolnjeni zbirki pričevanj koroških Slovencev
10. 07. 2000 16.58
Z osmo izdano knjigo v seriji ''Tako smo živeli'' se obsežno delo dr. Marije Makarovič in njenih sodelavcev s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik preveša v zaključni del. Pred izidom je deveta knjiga pričevanj, v pripravi pa geslovnik, ki bo olajšal rabo knjig za znanstveno-raziskovalne namene. Koroški noši in oblačilni kulturi kmečkega in delavsko-kmečkega prebivalstva pa je posvečena tretja knjiga iste avtorice, v kateri po predstavitvi noše pri Zilji in v Rožu podrobneje predstavlja tisto v Podjuni. Knjigama, ki sta ju izdala Krščanska kulturna zveza in omenjeni inštitut pri Mohorjevi družbi Celovec-Dunaj-Ljubljana, se pridružuje še novo glasilo inštituta z imenom Koroški etnološki zapisi. Medtem ko so knjige o koroški noši že pred časom spodbudile pripravo vrste tematskih razstav, pa pričevanja oz. življenjske zgodbe, ki se jih je v osmih knjigah nabralo že 98, od nedavnega dokumentirajo tudi s pomočjo videa. Končana sta dva filma, v delu pa jih je kar 25. Poslovodja KKZ Nužej Tolmajer je poudaril dragoceno podporo ministrstva za kulturo in urada za Slovence v zamejstvu in zdomstvu pri knjigi o podjunski noši.
Snemanje glasbe z interneta ni nelegalno!
05. 07. 2000 12.48
Napster, ki ga ameriška glasbena industrija toži, ker naj bi s svojim programom omogočil nelegalno razpečevanje glasbenih datotek formata MP3, je pred kratkim v svoje odvetniške vrste dobil Davida Boisa, ki je v 80. letih v protimonopolnem procesu uspešno obranil IBM, dejaven pa je bil tudi v procesu proti Microsoftu. Investicija v odvetniško znanje se je očitno izplačala, saj je Bois že našel rešitev. Snemanje glasbe z interneta in njeno izmenjavanje ni nelegalno, dokler se te dejavnosti ne opravljajo s komercialnimi nameni. Še več, Bois je ugotovil, da glasbene založbe izkoriščajo svojo moč in omejujejo nov distribucijski kanal, s čimer po nekem manjšem zakonu izgubijo avtorske pravice nad skladbami v svoji lasti. Omenjeni zakon določa, da če avtorske pravice izkoriščaš tako, da omejuješ konkurenco, izgubiš. Na Napsterjevi strani je tudi statistika, katere ugotovitve kažejo, da se je povečala prodaja CD-jev s skladbami, ki so se razpečevale s pomočjo Napsterjevega programa. Kar 70 odstotkov uporabnikov Napsterjevih programov si je izmenjavalo datoteke MP3, da so se tako seznanili z novim albumom, ki so ga nato tudi kupili.
Orožje v šolskem zaklonišču
04. 07. 2000 19.21
Zanimiva je najdba, ki je presenetila hišnika osnovne šole Log Dragomer pri Ljubljani. Pri vzdrževalnih delih v zaklonišču šole so delavci naleteli na zabojnike z orožjem, ki menda izvira iz začetka osemdesetih let in je po vsej verjetnosti last tedanje Teritorialne obrambe. Na orožje, ki bi med osamosvojitveno vojno še kako prav prišlo, so očitno pozabili.
Film o Elianu?
03. 07. 2000 09.08
Izgleda, da se medijski cirkus v ZDA okoli kubanskega dečka Eliana Gonzalesa še ni polegel, saj več televizijskih postaj in vsaj neki filmski studio pripravljajo filmsko zgodbo o njem, so pred dnevi poročale ameriške radijske postaje. Televizijska postaja CBS namerava posneti nadaljevanko o Elianu kot junaku zgodbe, ki naj bi osvetlila politično ozadje prepirov okoli dečkove vrnitve v domovino. Tudi televizijska družba Fox Family Channel pripravlja ''projekt Gonzales''. Televizijski film naj bi predvajali najkasneje jeseni. Snemanje filma za veliko platno je kot prva napovedala neodvisna družba Filmworld. Zanimanja za snemanje filma o Elianu za zdaj ni pokazal še nobeden od velikih hollywoodskih studijev.
Pisnikova v 3. krogu
29. 06. 2000 11.28
Izpada četrte nosilke Španke Conchite Martinez in enajstega Nizozemca Richarda Krajicka ter lahko napredovanje sester Williams in prve dame svetovnega tenisa Švicarke Martine Hingis so zaznamovali tretji dan tretjega letošnjega turnirja za grand slam v Wimbledonu. Nastopili sta tudi dve Slovenki; Mariborčanka Tina Pisnik je brez težav premagala Bolgarko Lubomiro Bačevo s 6:2 in 6:1, Ljubljančanka Petra Rampre pa je v paru z Američanko Jennifer Hopkins izgubila uvodno partijo med ženskimi dvojicami.
Sindikati o inflaciji
06. 06. 2000 21.13
Prejšnji teden je sindikate in javnost razburila novica o polodstotni majski inflaciji, ki pa ni vsebovala zadnjih občutnih podražitev bencina. Sindikati so govorili, da statistični urad celo prireja podatke.
Ob 10. obletnici demokratične oblasti
11. 05. 2000 22.10
Predsednik Slovenije Milan Kučan je danes v vili Podrožnik ob 10. obletnici zaprisege demokratično izvoljenega predsedstva RS sprejel člane tega predsedstva: Cirila Zlobca, Dušana Pluta, Ivana Omana in Matjaža Kmecla, slovesnosti pa se je udeležil tudi predsednik takratne skupščine France Bučar. Ob tem je poudaril, da so člani predsedstva, katerega predsednik je Kučan takrat bil, kljub svojim različnim političnim izkušnjam in opredelitvam ob skupnem delu in bremenu odgovornosti uspeli zgraditi ustrezno mero zaupanja, ki jim je omogočilo uspešno medsebojno sodelovanje.
Komedija Trojka, trojkica v Žalcu
09. 05. 2000 20.02
Celjsko gledališče Dva obraza bo v nedeljo, 14. maja, v dvorani Doma II. Slovenskega tabora v Žalcu premierno uprizorilo komedijo Trojka, trojkica, delo Alfonsa Kumerja. Po mnenju režiserja Mihe Alujeviča gre za novo vrsto komedije, ki ne obravnava politike, ampak socialno plat življenja običajnih ljudi. V komediji bodo igrali Borut Alujevič, Anica Kumer, Drago Kastelic, Bojan Umek, Niko Krajnc - Kus, Alenka Tetičkovič in Anica Milanovič.
Predstavitev knjige Holokavst
09. 05. 2000 18.35
Inštitut za civilizacijo in kulturo (ICK) je danes predstavil knjigo nemškega avtorja Wolfganga Benza z naslovom Holokavst, knjigo o usodi milijonov Judov in drugih v nacističnih koncentracijskih taborišč po vsej Evropi. Izdajo knjige je s finančno podporo omogočilo ministrstvo za kulturo, pomagali pa so tudi revija Svobodna misel, Zveza združenih borcev in predstavniki judovske skupnosti.
Slovenija v Komisijo o trajnostnem razvoju?
01. 05. 2000 10.11
Na sedežu OZN v New Yorku poteka osmo zasedanje Komisije o trajnostnem razvoju, ki se je udeležujejo predstavniki vseh držav članic Združenih narodov in obravnavajo napredek pri izpolnjevanju agende 21, akcijskega programa za svetovni trajnostni razvoj, sprejetega na Konferenci ZN o okolju in razvoju (UNCED) leta 1992 v Riu de Janeiru. Slovenijo je prvi teden zasedanja predstavljal državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Emil Ferjančič, ki je napovedal, da bo Slovenija verjetno še pred koncem zasedanja sprejeta v Komisijo kot stalna članica.
Easter Night Y2k v AG
22. 04. 2000 16.26
Nocoj si v izolski Ambasadi Gavioli lahko ogledate nepozaben party. Vznesenost velikonočnih čustev se v klubsko življenje ponovno prenaša prek avstrijske naveze didžejev, ki ji tudi sicer večkrat gostimo na naših plesiščih. Umetniki kot so Eric Fischer, Virgin Helena, Turnmaster Tim, Mike Vinyl, Marco Marino, spadajo v posebno sfero glasbenih doživetij, saj v sklopu svojih setov vedno pričarajo tudi delček svoje nacionalne podobe spojene z lastno podobo zvočne pokrajine.
Judovska skupnost praznuje pasho
19. 04. 2000 11.28
Judovska skupnost Slovenije bo danes začela osemdnevno praznovanje praznika pasha, s katerim bo obeležila dan, ko je Mojzes pred več kot 3300 leti popeljal Jude iz starega Egipta v obljubljeno deželo Kano.
Premiera v SNG Maribor
19. 04. 2000 09.11
Na Komornem odru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru bo jutri zvečer premiera krstne uprizoritve predstave Don Juan in Leporella. Kakor je na današnji tiskovni konferenci pred premiero dejal avtor teksta in režiser Žarko Petan, gre za repliko na Don Juana, ki se tokrat kaže v drugačni vlogi, zlasti v odnosu do ženske, ki je v igri ves čas dominantna. Petanova obdelava mita o don Juanu se v igri fantazije in resnice preoblikuje v antimit. Predstava sicer ohranja vse bistvene elemente zgodbe o don Juanu, vendar le-te spretno preobrne v njihovo nasprotje: namesto da bi se don Juan posmehoval družbenim normam, se Leporella in poreko nje ves svet posmehujejo njemu.
Razstava Atanasova v Kranju
12. 04. 2000 18.51
V kranjski galeriji Sava so danes v okviru 4. bienala mesta Kranj odprli slikarsko razstavo Todorčeta Atanasova, samostojnega umetnika iz Ljubljane, dobitnika študentske Prešernove nagrade za slikarstvo, odkupne nagrade na XVIII. grafičnem bienalu v Ljubljani in drugih nagrad, predvsem za dosežke v grafiki. Atanasov, rojen v Makedoniji, je opravil slikarski študij na ljubljanski ALU, kjer je končal tudi slikarsko in grafično specialko. Imel je že več kot dva ducata samostojnih razstav.