znanstveni
Uzrl 'sveti gral': globokomorski psi, ki v temi zažarijo
09. 11. 2022 17.17
Črne morske pse, ki se v temi svetijo, so prvič odkrili sredi 18. stoletja, novodobni znanstveniki pa so enega izmed njih prvič uzrli šele pred slabima dvema letoma. Kljub temu ne gre za edino vrsto morskih psov, ki v temi zažari. T. i. bioluminiscentne sposobnosti ima približno deset do sedaj odkritih vrst, črni morski psi pa veljajo za največje med njimi.
V vroči Barceloni bi strehe pobarvali na belo. 'To ne bo dovolj'
05. 11. 2022 06.00
Na Barcelono, ki leži na severozahodni obali Sredozemskega morja, sonce sije približno 300 dni na leto. A zaradi svoje lege je prestolnica Katalonije posebej dovzetna za podnebne spremembe, sploh za vse pogostejše vročinske valove, prebivalci pa od sonca nimajo koristi. Zaradi goste poseljenosti 1,6 milijona ljudi vročino namreč občuti še bolj intenzivno. Da bi se pred njo nekoliko ubranili, znanstveniki Barcelončane pozivajo, naj strehe svojih domov prebarvajo v belo barvo.
V New Delhiju zaradi onesnaženosti zraka zapirajo šole
04. 11. 2022 13.01
V indijski prestolnici New Delhi bodo zaradi velike onesnaženosti zraka od sobote zaprte osnovne šole. V 20-milijonski metropoli je že četrti dan zapored zrak nevaren za zdravje, saj je vrednost najbolj nevarnih trdnih delcev PM 2,5 petindvajsetkrat večja od najvišje vrednosti, ki je po merilih Svetovne zdravstvene organizacije še sprejemljiva.
Nova metoda za vse tiste, ki jih mučijo nočne more
31. 10. 2022 13.41
Znanstveniki so z izvajanjem nove metode odkrili rešitev za tiste, ki jih mučijo nočne more. S tehniko ciljno reaktivnega spominjanja, pri katerem se oseba osredotoča na učenje vedenja ali misli ob poslušanju določenega zvoka, ki se nato ponovno predvaja med spanjem, so nočne more pri osebah, ki so sodelovale v poskusu, skoraj popolnoma izginile.
Nov rekord v preživetju radioaktivnega sevanja. Kaj pa življenje na Marsu?
30. 10. 2022 08.10
Ali lahko mikroorganizmi preživijo resnično astronomsko izpostavitev radioaktivnemu sevanju? V raziskavi, ki je odgovarjala na to vprašanje, so sodelovali tudi trije slovenski znanstveniki: raziskovalca na ljubljanski biotehniški fakulteti Nina Gunde-Cimerman in Cene Gostinčar ter Tine Grebenc, znanstveni svetnik Gozdarskega inštituta Slovenije. Ugotovitve pa – v posebnih ekstremnih pogojih (ki so značilni tudi za Mars) lahko bakterija Deinococcus radiodurans preživi dozo sevanja, ki je kar 28.000-krat višja od smrtonosne doze za človeka.
Homeopatija – res le sladkor in voda?
22. 10. 2022 08.00
Vse več ljudi prisega na homeopatsko zdravljenje, ki pa ga uradna akademska medicina pri nas kot del zdravniške prakse zavrača. V pravnih aktih glede homeopatije vlada precejšnja zmešnjava. Za nekatera homeopatska zdravila je na primer potreben recept, ki pa ga nihče ne more zakonito predpisati. V nekaterih državah pa homeopatijo celo pokriva zdravstveno zavarovanje. So homeopatska zdravila res zgolj sladkor in voda?
V laboratoriju 'frankensteinski covid' z 80-odstotno smrtnostjo. Meje za znanost?
19. 10. 2022 11.31
Raziskava znanstvenikov v Bostonu je poskrbela za vir ogorčenja in spet odprla vprašanja, ali morda znanost potrebuje dodatne omejitve. Na univerzi, kjer so eksperiment izvedli, se branijo, da so kritiki vse skupaj le narobe razumeli, a tudi nekateri pristojni menijo, da bi morali o takšnih eksperimentih z virusi bolj natančno poročati nadzornim organom, poskusi pa bi morali biti podvrženi veliko strožjemu nadzoru.
V možgane podgan presadili celice človeških možganov
13. 10. 2022 06.00
Ameriški znanstveniki so človeške možganske celice uspešno presadili v možgane mladih podgan. Pri tem se je pokazalo, da človeško možgansko tkivo ne le preživi, pač pa tudi zraste in se poveže s celicami podganjih možganov. Raziskava je pomembna, saj bi lahko v prihodnje omogočila nov način preučevanja možganskih motenj in bolezni ter testiranje novih zdravil. A mešanje človeških in živalskih celic zbuja tudi pomembne etične pomisleke.
Ali so cepljeni proti covidu-19 res sodelovali v poskusu?
11. 10. 2022 06.00
Predsedniška kandidatka Sabina Senčar je v intervjuju za našo televizijo poudarila, da se je zdravilo hidroksiklorokin, antimalarik, ki ga je v slavo povzdignil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, izkazal za učinkovitega pri zgodnjem zdravljenju covidnih pacientov, a ga je vlada z odlokom prepovedala. Ali to drži? Po besedah Senčarjeve so vsi, ki so se cepili proti covidu-19, sodelovali v poskusu. Kakšna so dejstva?
'Financiranje znanosti je prežeto s sistemsko korupcijo'
09. 10. 2022 11.00
Za nami je znanstveno bogat teden. Na Švedskem so razglasili Nobelove nagrade, med drugim za medicino, fiziko in kemijo. Na ljubljanski univerzi so podelili nagrade dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentov. Kljub izjemnim dosežkom je zlasti epidemija pokazala, da zaupanje v znanost še zdaleč ni samoumevno. Kolikšen pomen pa ima pravzaprav znanost v slovenski družbi? Kako je s financiranjem znanosti? Zakaj je Agencija za raziskovalno dejavnost, ki upravlja več kot 200 milijonov evrov vreden znanstveni proračun, tarča ostrih kritik znanstvenikov? Je res postala politični plen, tarča političnega kadrovanja? Zakaj je tok idej v Sloveniji pogosto odvisen zlasti od toka denarja? O tem nocoj v rubriki 24UR Fokus.
Dron posnel orke, kako ubijejo belega morskega psa
06. 10. 2022 18.59
V Južni Afriki je raziskovalcem s pomočjo drona uspelo posneti še neviden prizor. Orke so najprej lovile, nato pa ubile belega morskega psa, ki velja za enega izmed največjih morskih plenilcev na svetu. Posnetek prikazuje pet ork, kako lovijo in ubijejo morskega psa, med zasledovanjem naj bi ubile še tri, predvidevajo.
Odprtje razstave o svetlobi
05. 10. 2022 19.08
Če se boste v naslednjih dneh odpravili na kak izlet v Bistro, vam obljubljajo, da boste tam doživeli razsvetljenje. Vrata je odprla razstava o svetlobi, na kateri boste izvedeli veliko več kot le to, kako se prižge luč. Raziskovanje svetlobe, ki je bila za znanstvenike velika uganka, nam je namreč dalo vrsto odkritij, ki so spremenila svet. To je razstava o tem, kaj dejansko prinaša tudi na videz nerazumljiva znanost. Dobite pa lahko celo znanstveni dokaz, da vas sonce v resnici nikoli ne more opeči.
Težji potek covida lahko sproži težave z možgani
05. 10. 2022 17.58
Težek potek covida-19 lahko povzroči imunske reakcije, ki poškodujejo živčne celice v možganih, kar povzroči težave s spominom, zmedenost in potencialno poveča tveganje za dolgoročne zdravstvene težave, kažejo raziskave londonskih raziskovalcev.
Asteroid, ki je s sveta izbrisal dinozavre, je sprožil tudi uničujoč cunami
05. 10. 2022 11.18
Ko je pred 66 milijoni let v Zemljo trčil asteroid v velikosti mesta, je z obličja zemlje izbrisal dinozavre. Nove raziskave kažejo, da je trk sprožil tudi pošastni cunami, ki je z valovi rušil po vsem svetu. Asteroid, širok okoli 14 kilometrov, je v bližini mehiškega polotoka Jukatan za sabo pustil udarni krater, širok približno 100 kilometrov. Ne le, da so po trku izumrli dinozavri, udarec je sprožil tudi množično izumrtje, saj je izginilo okoli 75 odstotkov živalskih in rastlinskih vrst.
2857 novih okužb, mikrobiologinja: Hitri testi pri omikronu niso manj zanesljivi
05. 10. 2022 10.31
Po skoraj 4000 potrjenih okužbah v ponedeljek so torkove številke nižje. S 785 testi PCR in 8729 hitrimi antigenskimi testi so odkrili 2857 okužb z novim koronavirusom. Mikrobiologinja Viktorija Tomič je pojasnila, da hitri testi ob novih podrazličicah omikrona niso bistveno manj zanesljivi, večjo težavo predstavljajo napačno odvzeti brisi.
Nova raziskava: zmerno pitje kave lahko podaljša življenje
01. 10. 2022 17.51
Na svetovni dan kave se lahko ljubitelji jutranje skodelice tega napitka veselijo pozitivnih ugotovitev znanstvenikov. Pitje zmernih količin kave naj bi namreč zmanjševalo tveganje za pojavnost srčno-žilnih bolezni. Pri tem niti ni pomembno, kakšen omamen napitek si pripravite, povsem enak učinek imajo tako mleta, instant kot brezkofeinska kava, ugotavljajo raziskovalci.
Skrivnostni diamanti naj bi na Zemljo prišli po trku pritlikavega planeta
18. 09. 2022 18.07
Znanstveniki že nekaj časa raziskujejo posebno vrsto diamantov, ki so jih našli v Avstraliji in Afriki. Zdaj pa so dokazali, da so ti najverjetneje nastali po tem, ko je pred približno 4,5 milijarde leti velik asteroid trčil v pritlikavi planet iz našega Osončja. Ostanki tega pritlikavega planeta so nato pristali na Zemlji.
Velik dvig morske gladine je zdaj 'neizogiben'
03. 09. 2022 11.17
Četudi bi se izpusti zaradi kurjenja fosilnih goriv v tem trenutku ustavili, dviga morske gladine ne moremo več preprečiti, v zadnji študiji opozarjajo znanstveniki. Njihove projekcije kažejo, da se bo morska gladina dvignila za vsaj 27 centimetrov, kar pa je, kot so zapisali, 'konzervativni minimum'. Ta številka se bo še v tem stoletju najverjetneje več kot podvojila, in to samo s taljenjem grenlandskega ledenika. Z nadaljnjimi emisijami toplogrednih plinov in toplotnim raztezanjem oceanov se zdi bolj verjeten večmetrski dvig morja.
Kako bomo (pre)živeli brez ledenikov?
31. 08. 2022 10.34
Podnebna kriza uničuje svetovne ledenike. Ker se drastično hitro topijo, se s tem uničujejo ekosistemi. Švicarski ledeniki so v manj kot sto letih izgubili več kot polovico svoje prostornine, letošnje dolgo vroče poletje pa je pospešilo taljenje, kaže nova študija. Ledenike pogosto imenujemo vodni stolpi Evrope. Shranjujejo zimski sneg in ga poleti nežno izpuščajo ter tako zagotavljajo vodo za evropske reke in pridelke, pa tudi za hlajenje jedrskih elektrarn.
Strokovnjakinje: 'Težav bi bilo manj, če bi živele v skladu z menstrualnim ciklom'
26. 08. 2022 16.57
Večina žensk, skoraj 81 odstotkov, je vsako leto 23 dni manj produktivnih zaradi bolečih menstruacij, 9 dni pa zaradi tega dejansko odsotnih v šolah, fakultetah in službah, je pokazala danska raziskava na skoraj 33 tisoč ženskah, starih med 15 in 45 let, objavljena v znanstveni reviji British Medical Journal. Strokovnjakinje za prehrano in ženske hormone pravijo, da bi bilo težav z menstruacijo in izgubljenih dni bistveno manj, če bi se ženske prehranjevale, gibale in živele v skladu s svojim menstrualnim ciklom.
Znanstveniki načrtujejo ponovno oživiti tasmanskega tigra
17. 08. 2022 13.30
Bo skoraj 100 let po izumrtju tasmanski tiger spet živel? Avstralski znanstveniki hočejo z uporabo matičnih celic in genske tehnologije oživiti tega mesojedega vrečarja, ki je nekoč taval po avstralskem grmovju. Optimistično napovedujejo, da bi prvi mladiček lahko zaživel že čez deset let.
Raziskava: Deževnica po vsem svetu vsebuje nevarne večne kemikalije
07. 08. 2022 14.31
Na Zemlji ni več varnega kotička, kjer bi se lahko izognili t. i. večnim kemikalijam. Nova raziskava je namreč pokazala, da jih vsebuje tudi deževnica na večini lokacij po svetu. Količina teh potencialno kancerogenih snovi v deževnici močno presega varne ravni.
Poljski inštitut domače mačke uvrstil med 'invazivne tujerodne vrste'
31. 07. 2022 10.14
Domače mačke je poljski znanstveni inštitut uvrstil na seznam invazivnih tujerodnih vrst. Razlog? Škoda, ki jo povzročajo pticam in drugim divjim živalim. Poteza je razburila mačjeljubce, ki so tem priljubljenim hišnim ljubljenčkom stopili v bran.
Živali z vuhanske tržnice najverjetneje povzročile pandemijo covida-19
27. 07. 2022 13.33
Svetovna zdravstvena organizacija je znanstvenikom junija priporočila, naj nadaljujejo z raziskovanjem vseh možnih izvorov pandemije covida-19. Dve novi objavljeni študiji sta k raziskavi pristopili s povsem različnima pristopoma, vendar sta prišli do enakega zaključka: tržnica morske hrane Huanan v Vuhanu na Kitajskem je bila najverjetneje žarišče novega koronavirusa.
Zakaj imajo moški krajšo življenjsko dobo kot ženske?
16. 07. 2022 15.25
Ameriški znanstveniki so se dokopali do novih sledi, ki pojasnjujejo, zakaj moški običajno ne živijo tako dolgo kot ženske. Njihova raziskava kaže, da je krajša življenjska doba moških povezano z izgubo kromosoma Y, ki lahko povzroči brazgotine na srčni mišici in povzroči srčno popuščanje.
Gorijo tudi Portugalska, Španija, Francija in Turčija
14. 07. 2022 16.37
Vročinskega vala, ki je zajel celotno Evropo, hudi požari v naravi ne spremljajo le na Hrvaškem. Z njimi se borijo tudi na Portugalskem, v Franciji, Turčiji in Španiji. Na terenu je več tisoč gasilcev, pri gašenju si pomagajo s helikopterji in letali, na pomoč pa jim je ponekod priskočila tudi vojska. V več državah so temperature presegle 40 stopinj Celzija, visoke temperature pa se bodo nadaljevale tudi naslednji teden.
Umetna inteligenca, ki je sposobna razmišljati in se učiti kot dojenček
11. 07. 2022 19.36
Znanstveniki so ustvarili umetno inteligenco, ki je sposobna razmišljati in se učiti kot dojenček. Sistem je sposoben razumeti osnovna zdravorazumska pravila sveta na enak način kot ljudje, pravijo raziskovalci, ki so ga ustvarili. Kot še trdijo, ta preboj ne bo pomagal le pri raziskovanju umetne inteligence, pač pa bo omogočal tudi boljše razumevanje človeškega uma.
Protislovja 'populizma': med zmerljivko, konceptom in politično emancipacijo
02. 07. 2022 15.54
V zadnjem desetletju je populizem postal eden najpogosteje uporabljenih pojmov, tako javno kot tudi v akademskih krogih. Zlasti po referendumu leta 2016 in brexitu ter zmagi Donalda Trumpa na ameriških volitvah so analize in raziskave populizma doživele razcvet. Od takrat so se pojavili številne knjige, članki in zborniki, ki so poskušali obravnavati fenomene populizma in populističnih politikov ter nevarnost populizma za liberalno demokracijo. Ni presenetljivo, da je beseda populizem postala beseda leta 2017 Cambridgevega slovarja. Od takrat pa vse do danes doživljamo, če je medijem in znanstveni skupnosti verjeti, pravi razcvet populistične politike. Vse bolj se zdi, da bo populistični trenutek, o katerem pišeta Chantal Mouffe in Yasha Mounk, verjetno postal populistično stoletje (Rosanvallon). Toda, kaj je sploh populizem?
Obešalniki pred ameriškim veleposlaništvom v znak protesta
29. 06. 2022 18.24
Pred veleposlaništvom ZDA v Ljubljani se je zbrala skupina mladih, ki je s simbolnim protestom izrazila solidarnost do žensk, ki jim je odločitev vrhovnega sodišča ZDA omejila pravico do splava. Protestniki so med drugim opozorili, da odprava pravice do splava ne pomeni, da se ti več ne bodo dogajali, pač pa da bodo ti za ženske precej bolj nevarni. Prepoved splava namreč spodbuja črni trg in nevarne oblike prekinitve neželene nosečnosti.
Hitro širjenje podrazličic: višja možnost okužbe za cepljene in prebolele
23. 06. 2022 10.37
V novi raziskavi podrazličic omikrona BA.4 in BA.5, ki se hitro širita po svetu, so znanstveniki na Harvardu ugotovili, da se protitelesa tako nedavno prebolelih kot trikrat cepljenih na njiju ne odzivajo učinkovito. Naša zaščita je tako nižja, to pa pomeni, da je verjetnost okužbe, čeprav smo cepljeni ali prebolevniki, višja.