zunanji ministri
Rupel na srečanju v Genvalu
10. 09. 2001 00.00
Neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU in njihovih kolegov iz držav kandidatk v Genvalu se udeležuje tudi zunanji minister Dimitrij Rupel.
Srečanje zunanjih ministrov EU
08. 09. 2001 00.00
Zunanji ministri Evropske unije so prvi dan dvodnevnega neformalnega srečanja v Genvalu blizu Bruslja razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu in načinu priprave institucionalne reforme Unije po širitvi.
Dogovor o posestvih v Zimbabveju
07. 09. 2001 00.00
Velika Britanija in Zimbabve sta dosegla dogovor o spornemu vprašanju razdelitve zemlje, ki naj bi končal nezakonito zasedbo zemlje belih veleposestnikov.
Je čas za spremembe?
31. 08. 2001 00.00
Na Brdu pri Kranju se je sestalo vodstvo LDS-a. Predsednik stranke in premier Janez Drnovšek je po srečanju v posebnem pogovoru za POP TV napovedal možnost sprememb v koaliciji.
Srečanje Arafat-Peres?
31. 08. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski zunanji minister Šimon Peres naj bi se prihodnji teden sestala na še nedoločenem kraju na Bližnjem vzhodu.
Umik iz Beit Džale
30. 08. 2001 00.00
Izraelska vojska je davi končala umik svojih enot iz kraja Beit Džala, ki ga je zasedla v torek zjutraj.
Delitve premoženja nekdanje SFRJ še ne bo
29. 08. 2001 00.00
Miran Mejak je zanikal govorice, da se bodo prihodnji mesec začela pogajanja o delitvi veleposlaništev, deviznih rezerv in klirinških dolgov. Nasledstvenega sporazuma doslej še niso ratificirali v nobenem od parlamentov držav naslednic.
Optimistične napovedi vlade
13. 07. 2001 00.00
Poslej naj bi se več vlagalo v izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, tretjino več denarja naj bi šlo v znanost in tehnologijo, slabo četrtino več denarja bo namenjenega informatizaciji uprave, pa tudi gradnji cest naj bi se poslej namenjalo več sredstev. "Kar se tiče izgradnje avtocest lahko povem, da smo v bilancah makrofiskalnega scenarija predvideli povečanje obsega izdatkov za te namene, za leto 2002 smo zagotovili 32 milijard, v letu 2003 okoli 35 milijard, tu gre za pospešeno dinamiko. O koncesijah smo govorili zlasti na nekaterih področjih, tudi odsekih avtocestnega križa, zlasti pa pri železnicah, npr. pri gradnji drugega tira na Primorsko," je za 24 ur povedal finančni minister Anton Rop.
Razprava o vključevanju v EU in Nato
11. 07. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Rupel se je z veleposlaniki držav članic Evropske unije pogovarjal o njeni prihodnosti in vključitvi Slovenije vanjo. O tej temi, in o vključitvi v zvezo Nato pa so se v parlamentu posvetovali tudi poslanci in ministri.
Kandidatkam se mudi v Nato
02. 07. 2001 00.00
Zunanji ministri Vilniuške skupine kandidatk za članstvo v zvezi Nato in Hrvaška so danes na srečanju v Tallinnu zahtevali, da jih zavezništvo prihodnje leto povabi k članstvu. Zunanji ministri so v skupni izjavi izrazili prepričanje, da bo zavezništvo s tem razširilo območje varnosti in stabilnosti v Evropi. Slovenijo je na srečanju zastopal državni sekretar na MZZ Ignac Golob. Voditelji držav Nato bodo o širitvi razpravljali jeseni 2002 v Pragi.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Picula kritiziral Rupla
01. 07. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je zavrnil izjavo slovenskega kolega Dimitrija Rupla, ki je dejal, da se vprašanje starih hranilnih vlog ne nanaša samo na Ljubljansko banko, temveč na vse banke v nekdanji SFRJ in da nobena naslednica nekdanje Jugoslavije ne bi smela biti zavezana plačati Miloševićevih vojn. Iz tega naj bi sledilo, je povedal Picula, da je večino denarja iz teh vlog porabil Milošević v jugoslovanskih vojnah. Ruplova teza po besedah Picule dokazuje, da je v središču spora glede hranilnih vlog politična ideja in da Ljubljana ni naklonjena hitri rešitvi.
Odstop premiera Žižića
29. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić, eden od vodij črnogorske Socialistične ljudske stranke, je odstopil s položaja predsednika vlade. Žižić je svojo odločitev sporočil po izredni seji jugoslovanske vlade, njegov odstop pa pomeni razpad koalicijske vlade, sestavljene iz SNP in Demokratične opozicije Srbije. Razlog za odstop Žižića in ministrov njegove stranke je izročitev Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je posebej za 24 ur še izjavil: "Razlog za moj odstop so zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo kot odločitev ustavnega sodišča in koalicijski sporazum z DOS. Tako je očitno, da republiška vlada prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ocenil sem, da je to grob poseg v temelje zvezne države, zato sem tudi ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo že v ponedeljek začeli postopki za sestavo nove zvezne vlade."
Leotard prispel v Skopje
28. 06. 2001 00.00
Novi predstavnik Evropske unije za Makedonijo, nekdanji francoski obrambni minister Francois Leotard je danes prispel v Skopje. Mandat unijinega posebnega predstavnika za nemirno republiko bo trajal štiri mesece, so danes sporočili iz Bruslja. Leotard bo imel težko nalogo vzpostavitve političnega dialoga med makedonsko in albansko skupnostjo. Boji med makedonskimi varnostnimi silami in albanskimi skrajneži se namreč nadaljujejo.
V Makedoniji dosegli premirje
25. 06. 2001 00.00
Zunanji ministri EU, ki zasedajo v Luxembourgu, so Skopje pozvali, naj vztraja pri premirju z albanskimi uporniki in poišče politično rešitev konflikta. Zasedanja se udeležuje tudi makedonska zunanja ministrica Mitreva, ki visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Javier Solana pa bo poročal o posredovanjih za začetek dialoga med albanskio in makedonsko stranjo. Poleg tega bodo zunanji ministri EU imenovali stalnega predstavnika EU v Skopju. Mesto predstavnika za Makedonijo bo najverjetneje prevzel nekdanji francoski obrambni minister Francois Leotard.
Poslanci o Berlusconijevi vladi
20. 06. 2001 00.00
Italijanska poslanska zbornica bo glasovala o zaupnici novi vladi pod vodstvom premiera Silvia Berlusconija. Podporo bi morala dobiti brez težav, saj je Berlusconijev Dom svoboščin na volitvah prepričljivo zmagal.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Pred okroglo mizo ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije in Hrvaške z naslovom Deset let pozneje, ki sta jo v Zagrebu pripravili društvi slovensko-hrvaškega in hrvaško- slovenskega prijateljstva, so se na kratko srečali slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter hrvaški predsednik Stipe Mesić. Kot je po pogovoru povedal predsednik Mesić, so govorili o splošnem tempu približevanja EU, pa tudi o temah nedavnega vrha ruskega in ameriškega predsednika v Sloveniji. Minister Rupel je dodal, da sta s hrvaškim predsednikom govorila tudi o dobrih odnosih med državama, medtem ko ga je minister Bavčar seznanil z vrhom EU v Goeteborgu.
Skrajneži prekršili premirje
12. 06. 2001 00.00
Makedonska vojska je včeraj prekinila obstreljevanje vasi na severu države, ki jih zasedajo albanski skrajneži, da bi omogočila evakuacijo civilistov, ki so še na območju. V ponedeljek zjutraj je makedonska vojska še obstreljevala položaje albanskih skrajnežev, čeprav so ti dan prej zagrozili, da bodo v tem primeru začeli napadati Skopje. Svetovalec makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega za nacionalno varnost Nikola Dimitrov je poudaril, da ukrep makedonske vojske nima nič opraviti z grožnjo ONV, da bodo njeni pripadniki danes napadli Skopje, če makedonske sile ne bodo ustavile operacij proti skrajnežem.
Širitev EU se nadaljuje
11. 06. 2001 00.00
Zunanji ministri Evropske unije so napovedali, da bodo kljub irski zavrnitvi pogodbe iz Nice, nadaljevali širitvena pogajanja s kandidatkami za članstvo. Ob tem je petnajsterica izrazila obžalovanje zaradi negativne odločitve Ircev. Švedska zunanja ministrica Anna Lindh je ob tem zagotovila, da bo širitev Unije takšna, kot je bila predvidena v pogodbi iz Nice.
Srečanje Rupla in Ivanova
31. 05. 2001 00.00
Ljubljana bo storila vse, da bo bližnji ameriško-ruski vrh potekal v najboljših razmerah, je svojemu ruskemu kolegu Igorju Ivanovu zagotovil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Neformalno srečanje ministrov je potekalo ob robu zasedanja Evroatlantskega partnerskega sveta v Budimpešti, kjer sta se ministra med drugim dogovorila, da bosta vse do vrha v stalni zvezi.
Grizold na Danskem
25. 05. 2001 00.00
V danskem mestu Snekkersten se je začela tridnevna delavnica o politično-vojaškem odločanju, ki se je udeležuje tudi slovenski obrambni minister Anton Grizold. Letošnje delavnice, ki bo trajala do 27. maja, naj bi se udeležili številni evropski in ameriški politiki, med njimi predsedniki vlad, zunanji in obrambni ministri ter visoki politični in vojaški predstavniki zveze NATO in drugih organizacij in inštitutov, ki se ukvarjajo z varnostnimi in obrambnimi vprašanji, so sporočili z ministrstva za obrambo.
Zavezanost kjotskemu protokolu
25. 05. 2001 00.00
S pozivom k boju proti podnebnim spremembam se je v Pekingu končalo srečanje zunanjih ministrov Azija-Evropa (ASEM), ki združuje članice EU in deset azijskih držav. Celotna mednarodna skupnost se mora spoprijeti z resno nevarnostjo, ki grozi zaradi globalnega segrevanja ozračja, so v skupni izjavi zapisali udeleženci srečanja. Zunanji ministri ASEM so s tem poudarili zavezanost svojih držav h kjotskemu protokolu o zmanjšanju emisij škodljivih plinov, katerega ratifikacijo so ZDA zavrnile.
Srečanje ministrov v Pragi
23. 05. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na srečanju luksemburške skupine v Pragi poudaril, da mora Evropska unija določiti koledar širitve na junijskem vrhu EU v Goeteborgu ali najkasneje na decembrskem vrhu v belgijskem Laeknu. Ob tem je opozoril, da kandidatke na vrhu v Nici izrečeni želji EU, da bi prve nove članice že sodelovale na volitvah v Evropski parlament, pripisujejo ključen pomen. Ratifikacija pristopnih pogodb je zato nujna v letu 2003.
Izraelski napadi se nadaljujejo
21. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je tudi danes zjutraj napadla palestinska naselja v Gazi. V napadu helikopterjev in topništva je na mesto padlo pet raket, pri čemer je ena zadela tudi poslopje varnostih služb palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Izstrelki izraelskih sil so zadeli tudi neko tovarno, deset hiš in knjižnico. Gre za prvi napad na civilne cilje od obnovitve izraelsko-palestinskih spopadov na območju pred osmimi meseci. V napadu so bile po navedbah palestinskih varnostnih služb ranjene štiri osebe. Do napadov je prišlo le nekaj ur pred obiskom visokega komisarja EU za zunanjo in varnostno politiko Solane, ki pričenja štiridnevni obisk na Bližnjem vzhodu.
Huda kriza na Bližnjem vzhodu
19. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je napadla sedeža palestinskih avtonomnih oblasti v Jeninu in Tulkaremu na Zahodnem bregu. Ranjenih je najmanj 50 ljudi. Izraelski vojaki so davi na Zahodnem bregu ustrelili tudi palestinskega policista, v Gazi pa nekega kmeta. Palestinske varnostne sile so našle še tri trupla včerajšnjih izraelskih letalskih napadov, najhujših od zasedbe palestinskih avtonomnih območij leta 1967. V letalskih napadih je bilo po zadnjih podatkih ubitih 12 ljudi, več kot 50 pa ranjenih.
Slovenija tudi o evropski obrambi
15. 05. 2001 00.00
Na sestankih, ki postajajo redna praksa za izmenjavo mnenj o projektu skupne evropske obrambne politike, sta oba ministra potrdila že izraženo slovensko pripravljenost za sodelovanje v prihodnjih evropskih misijah za posredovanje v kriznih situacijah, tako vojaških kot civilnih. Minister Rupel je pri tem menil, da bo lahko Slovenija v procesu nedvomno več prispevala, ko bo postala članica EU in bo polno vpeta v področni dialog.
EU brez skupnega stališča
14. 05. 2001 00.00
Zunanji ministri EU se na zasedanju v Bruslju niso dogovorili o skupnem nastopu glede prehodnih obdobij, s katerim se želijo članice zaščititi pred morebitnim valom poceni delovne sile iz novosprejetih držav. Najostrejše zahteve- sedemletno omejitev - postavljata Nemčija in Avstrija. Komisija pa medtem predlaga različno dolga, vendar največ sedemletna prehodna obdobja.
V EU previdni pri komentarjih volitev v Italiji
14. 05. 2001 00.00
V Evropski uniji so bili danes zelo previdni z zavzemanjem stališč do za zdaj še neuradnih rezultatov italijanskih parlamentarnih volitev, po katerih si je zmago priborila desnosredinska koalicija Dom svoboščin medijskega mogotca Silvia Berlusconija, ki poleg Berlusconijeve Naprej, Italija! med drugim vključuje tudi ksenofobično Severno ligo Umberta Bossija in postfašistično Nacionalno zavezništvo.
Madžarska za konkretno stališče EU
09. 05. 2001 00.00
Madžarski zunanji minister Janos Martonyi je na skupni novinarski konferenci z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner članice Evropske unije pozval, naj zavzamejo konkretno stališče do spornega vprašanja prostega pretoka delovne sile iz novih držav članic. Hkrati je poudaril, da je sedemletno prehodno obdobje, ki ga zahtevata Avstrija in Nemčija, predolgo. Ferrero-Waldnerjeva pa je ponovila stališče Avstrije o trajanju prehodnega obdobja in poudarila, da je medtem že tudi Evropska komisija ugotovila nujnost prehodnega obdobja, ki naj bi trajalo do sedem let.
EU in kandidatke o prihodnosti
06. 05. 2001 00.00
Zunanji ministri Evropske unije se bodo v švedskem Nykopingu, ob robu rednega polletnega neformalnega zasedanja, sestali s kolegi iz kandidatk za članstvo, med njimi z vodjo slovenske diplomacije Dimitrijem Ruplom. Ministri petnajsterice želijo s kolegi iz prosilk za članstvo izmenjati poglede o prihodnjem razvoju unije in tako kandidatke vključiti v letos začeto javno debato, ki naj bi, v skladu s sklepi vrha EU decembra lani v Nici, v letu 2004 pripeljala do naslednje medvladne konference o nadaljnji prenovi unije.