Naslovnica

Ključni dnevi za prihodnost Makedonije

Skopje, 13. 07. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
© STA
Komentarji
0

Pogovori med voditelji makedonskih in albanskih strank ter makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim so po ocenah strokovnjakov vstopili v zaključno, najbolj kritično fazo. Makedonski in tuji strokovnjaki so oblikovali zadnjo verzijo predloga za spremembo makedonske ustave, makedonski in albanski stranki pa sta že dodali svoje amandmaje. Analitiki iz Skopja ocenjujejo, da so naslednji trije dnevi ključni za prihodnost Makedonije, ali bodo pogajalci dosegli soglasje, čemur bi sledilo razoroževanje albanskih skrajnežev, ali pa se bo krhek mir spremenil v vojno. Za prvo in drugo možnost naj bi se po poročanju jugoslovanske agencije Tanjug pripravljali obe strani, ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi morebitne neuspešne pogovore v Skopju nadaljevali v tujini, za kar si prizadeva albanska stran, makedonska pa se temu želi na vsak način izogniti.

Kot za 24ur poroča Safet Biševac, vsi v Skopju ocenjujejo, da bodo naslednji trije dnevi ključni za razplet krize v državi. "Obe strani so optimistični, saj so včeraj pri posrednikih EU in ZDA, Francoisu Leotardu in Jamesu Pardewu, predstavili svoje amandmaje za spremembe makedonske ustave in zakona o lokalni samoupravi. Načrt, dokumente in amandmaje naj bi parafirali do nedelje, s takšnim rezultatom pa bi potem Leotard v ponedeljek odpotoval v Bruselj na sestanek šefov diplomacij Evropske unije. Tam naj bi prižgali zeleno luč za začetek misije Nato enot v državi, v kateri bodo razorožili enote albanske Osvobodilne narodne vojske," poroča Biševac. Neuspeh pogajanj o rešitvi makedonske krize bi pomenil tragedijo, je danes opozoril posebni odposlanec ZDA James Pardew in dodal, da bi morale makedonske in albanske stranke izkoristiti zgodovinsko priložnost za dosego dolgoročnega političnega sporazuma.

Zveza NATO pa bi lahko že do 22. julija napotila kakih 3000 vojakov v Makedonijo, kjer bi nadzorovali prostovoljno razoroževanje albanskih skrajnežev, je danes napovedal makedonski obrambni minister Vlado Buckovski po srečanju s predstavniki zavezništva na obisku v regiji. Kot je še dejal, bi bil lahko predhodni sporazum med makedonskimi in albanskimi voditelji, ki ga zahteva NATO, sklenjen še pred nedeljo, operacija zavezništva pa bi se lahko začela v roku 10 dni. NATO za misijo v Makedoniji ne potrebuje mandata Združenih narodov, saj so makedonske oblasti zavezništvo formalno same zaprosile za pomoč.

Makedonske varnostne sile naj bi po poročanju Tanjuga v noči na petek večkrat odgovorile na streljanje albanskih skrajnežev iz vasi Djermo na Šar planini proti mestnemu stadionu v Tetovu. Na območju Kumanova pa so opazili le premikanje skupin skrajnežev in dovažanje orožja in streliva.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10