Novela zakona o gospodarskih družbah na novo opredeljuje definicijo letnega poročila, je povedal Kocbek. To bo po novem sestavljeno iz bilance stanja, poslovnega izida in priloge s pojasnili. Uprave družb bodo morale letna poročila po novem začeti sestavljati v letu 2002, bistvena novost pa je v postopku njihovega sprejema. Namesto skupščine bosta namreč letno poročilo določila uprava in nadzorni svet družbe ter ga posredovala skupščini, ki bo odločala le o razdelitvi bilančnega dobička. Skupščina bo razpravljala tudi o razrešnici članom uprave in nadzornega sveta ter s tem na nek način potrdila njihovo delo. Vendar pa nepodelitev razrešnice ne bo avtomatično pomenila nezaupnice oz. razrešitve vodstva oz. nadzornikov družbe.
Novela zakona o gospodarskih družbah predvideva dve novi definiciji dobička, in sicer čisti in bilančni dobiček. Čisti dobiček pomeni poslovni izid leta, bilančni pa je tisti del čistega in nerazporejenih dobičkov, ki so na voljo za razdelitev delničarjem. Uzakonjena bo tudi višina dividend, ki bodo morale znašati vsaj štiri odstotke vrednosti delnice, sicer bodo njihovi lastniki lahko sprožili sodni spor. To seveda velja le v primeru, da je podjetje poslovalo pozitivno in pred delitvijo dividend pokrilo tudi morebitne izgube iz preteklih let, je pojasnil Kocbek in dodal, da novela zakona o gospodarskih družbah prinaša tudi številne novosti na področju rezerv.
Zakon o dohodnini bo potrebno spisati povsem na novo, saj ga je potrebno uskladiti s pravnim redom EU, poleg tega pa odpraviti tudi vrsto pomanjkljivosti, je pojasnil Končan. Ker je država lani zaradi višjega izvoza samo iz naslova davka na dodano vrednost izgubila 20 milijard tolarjev, bo potrebno najti nove davčne vire. Novi zakon o dohodnini bo tako obdavčil tudi dohodke rezidentov, ki živijo v tujini, prav tako pa bolj dosledno tudi dohodke nerezidentov, ki živijo v naši državi. Med novostmi sodi tudi ukinjanje medletne indeksacije ter prestrukturiranje davčnih olajšav. Osnova za izračunavanje slednjih bo 22 odstotkov povprečne slovenske plače, je napovedal Končan, za ostale nove davke pa konkretnih davčnih stopenj še ni mogel navesti, ker jih še izračunavajo. Tako še ni znano, nad katero višino bodo obdavčene obresti na bančne vloge, ki jih poznajo vse evropske države, prav tako se bo potrebno uskladiti tudi o višini obdavčitve štipendij. Te so zdaj popolnoma neobdavčene, vendar Končan ugotavlja, da pri njihovem izplačevanju prihaja do zlorab. Te se pogosto pojavljajo tudi pri izplačevanju avtorskih honorarjev, zato se novosti obetajo tudi pri teh. Delež avtorskih honorarjev je namreč že tako visok, da izgleda, kot da smo vsi Slovenci pisatelji in inovatorji, je dejal Končan.
Vlada načrtuje tudi zakon o davku na nepremičnine, spremembo zakona o davku od dobička pravnih oseb, tako da bodo obdavčeni prihodki in ne le dobiček podjetja, poleg tega pa predvideva tudi skrajšanje sedaj triletnega obdobja, v katerem lastnik vrednostnega papirja ne sme prodati, če ne želi plačati davka. Vendar pa tudi dolžina tega obdobja zaenkrat še ni znana, je še povedal Končan.