Dvoršak je povedal, da se mu zdi pomembno pisati o prostozidarstvu zato, ker gre za organizacijo, ki deluje tajno in ki je prav zaradi tega tudi vplivna. Prostozidarji so namreč v 284 letih, odkar je bila ustanovljena prva loža, vedno močno vplivali na politične in gospodarske odločitve. Dvoršakov cilj pri vstopu v ložo je bil izključno v tem, da kot novinar obdela tematiko, ki se mu zdi pomembna.
Dvoršak ceni prostozidarstvo kot gibanje, ki ima svoja etična načela, hkrati pa ne odobrava njihovega skrivanja pred javnostjo. Knjigo se je odločil napisati tudi zaradi vpliva, ki ga imajo prostozidarji na družbena dogajanja, ta pa je lahko pozitiven in negativen. Po eni strani gre določen stil življenja, obredje in etičen odnos do ljudi in okolja. Temu se najbolj približujejo ameriški prostozidarji, ki si pomagajo med seboj, pomagajo pa tudi ljudem v stiski. Delujejo javno v nasprotju z evropskimi kolegi, ki se sicer bolj skrivajo, vendar pa so zelo prizadevni na humanitarnem področju. Dvoršak najmanj ceni slovenske prostozidarje, ker je večina v ložo vstopila iz snobističnih in elitističnih nagibov.
Dvoršak na predstavitvi knjige ni želel govoriti o pomembnih slovenskih prostozidarjih, med drugim tudi zaradi tega, ker je imel po izdaji knjige veliko težav. Kot zanimivost je povedal, da je bil veliki mojster velike lože Slovenije med podpisniki, ki so podprli kandidaturo predsednika Kučana na predsedniških volitvah.
