V skladu s tem predlogom - o njem so razpravljali na delovnem srečanju pri predsedniku DZ, zdaj pa naj bi ga obravnaval še kolegij predsednika DZ - naj bi parlamentarni opoziciji pripadlo vodenje šestih delovnih teles: ob napovedanih 18 naj bi DZ namreč ustanovil še dve komisiji, in sicer za evropske zadeve in za Slovence v zamejstvu in po svetu, obe pa naj bi vodila poslanca iz vrst SDS in NSi.
Predlog, ki so ga predstavili na dopoldanski novinarski konferenci, predvideva, da bi SDS in NSi vodili odbor za nadzor nad proračunom in drugimi javnimi financami, komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, komisijo za peticije, odbor za obrambo ter komisijo za evropske zadeve in komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. V prvih dveh bi okrepili nadzorno vlogo opozicije, tako da bi poslanskim skupinam opozicijskih strank pripadal večinski delež vpliva, je pojasnil vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič.
Če tega predloga koalicija Slovenija ne bo sprejela, bo pokazala, da ji ne gre za tvorno sodelovanje v DZ. Predlog namreč vsebuje več, kot bi opoziciji pripadlo glede na načelo sorazmerne zastopanosti oziroma števila poslanskih sedežev, je dejal Anderlič. Kot je ugotovil tudi vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč, bi opozicija, če bo predlog sprejet, vodila skoraj tretjino delovnih teles, poleg tega bi imela večino še v obeh nadzornih delovnih telesih.
Kot je znano, sta SDS in NSi v dosedanjih pogovorih med drugim zahtevali vodenje slovenskega dela pridružitvenega parlamentarnega odbora, vendar koalicija pri tem ne namerava popustiti.
Sicer pa so vodje poslanskih skupin predstavili tudi primerjalni prikaz ureditve oziroma razdelitve parlamentarnih delovnih teles v evropskih parlamentih, kjer je zastopanost poslanskih skupin sorazmerna zastopanosti v parlamentu, opozicija pa nikjer nima večine. Po Anderličevih besedah je opozicija v vseh parlamentih v manjšini
