Koga vleče Altavista za nos?

Ta teden pa je kar nekaj spletnih in tiskanih medijev pričelo raziskovati kvaliteto storitve Altaviste, a so naleteli na problem. Nikakor niso mogli najti vsaj enega uporabnika storitve, čeprav je Altavista javnosti sporočala, da ima že 100.000 uporabnikov. Urednik spletnega časopisa ISP Review je povedal, da ponavadi, ko se pojavi kakšen nov ponudnik dostopa do interneta, v njihovo uredništvo pride ogromno pisem zadovoljnih ali nezadovoljnih bralcev, tokrat pa niso prejeli niti enega. So pa dobili kar nekaj pisem ljudi, ki so se prijavili za neomejen dostop do interneta, v katerih so se pritoževali, da so od Altaviste, ko bi morala storitev steči, dobili le pismo, ki jim je predlagalo dva različna paketa dostopa do interneta. Eden med njima naj bi jim ponujal 20 ur interneta mesečno za letno naročnino 60 funtov. Predstavniki britanske Altaviste za stike z javnostmi niso ne potrdili in ne zavrnili suma medijev, da gre za prevaro. Sporočili so le, da je za tovrstne izjave odgovoren samo direktor britanske podružnice, ki pa je trenutno na dopustu. Analitiki ocenjujejo, da se je Altavista ustrašila poslovne izgube in ni niti poskusila z neomejenim dostopom do interneta. Številna podjetja, ki so v Veliki Britaniji poskusila s podobnimi podvigi, so propadla, le dve podjetji sta preživeli. Eno med njima, FreeChariot je preživelo, ker je omejilo število svojih uporabnikov na številko 30.000. Problem je v tem, da mora ponudnik neomejenega dostopa do interneta plačevati lastniku omrežja točno število ur, ki so jih porabili njegovi uporabniki, medtem ko jih sam uporabnikom ne zaračunava.