Koliko zapravimo za darila? Koliko ljudi obdarimo? Kaj kupimo?

Trgovine ob koncu leta praviloma cvetijo, njihova prodaja se poveča, kar so za 24ur Dejstva potrdili tudi v enem od ljubljanskih nakupovalnih središč. "Če imamo v povprečju 400 tisoč obiskovalcev na mesec, se decembra približamo številki pol miljona", pripoveduje vodja centra Aleja Toni Pugelj. Da ravno v decembru najbolj široko odpremo denarnice in za nakupe v trgovinah porabimo več denarja kot v preostalih mesecih, v zadnji raziskavi o decembrski potrošnji ugotavlja tudi Statistični urad Republike Slovenije. Kljub temu, opozarjajo, se je prodaja lani povečala nekoliko manj kot leto prej. Prihodek podjetij v trgovini na drobno je bil v zadnjem mesecu lanskega leta za 12 odstotkov večji od povprečnega mesečnega prihodka, po drugi strani pa za 2 odstotka manjši kot decembra 2023. Predlani smo torej ob koncu leta zapravili več kot lani. 

Pugelj pravi, da v trgovinah v njihovem centru potrošniki za darila v povprečju zapravijo okoli 500 evrov. Vprašali smo jih po prazničnih navadah, koga obdarujejo, kaj jim namenijo?

Ena od raziskav, ki so jo opravili v finančni svetovalni hiši, pa je na vzorcu 239 vprašanih pokazala, da 43 odstotkov vprašanih za darila po osebi zapravi med 20 in 50 evrov, 40 odstotkov do 20 evrov, slaba desetina od 50 do 100 evrov, le redki pa to vrednost presežejo. Strokovnjakinja za osebne finance Ana Vezovišek obtem pravi: "Vedno je dobro izhajati iz vprašanja koliko imamo na voljo? Če govorimo o skupnem znesku 200 evrov za vse in potem teh 200 evrov razdelimo na število ljudi... Tudi če je to 10 evrov na osebo, nič hudega. In čeprav se nam morda včasih zdi, kaj pa dobim danes (za ta denar), marsikaj lahko ne samo dobimo, pač pa tudi (sami) naredimo. In to zelo pogosto pozabimo." 

Vezovišek pravi še, da se po njenih izkušnjah ljudje zavedajo, kako pomembno je imeti okviren praznični proračun, čeprav je to mesec, ki zelo odstopa od povprečja. 

O decembrskem zapravljanju smo povprašali tudi vplivnico in mamo treh otrok Nino Grilc. Praznike bo v krogu ožje družine preživela na domačem ranču, kamor nas je prijazno povabila. Ob kaminu nam je pripovedovala, kako boleči so zanjo tudi štiri leta po smrti njenega moža deskarja Marka Grilca prav dnevi, ki pomenijo družinski čas, bližino in toplino. 

Nina Grilc ima v navadi, da svojim bližnjim podari izkušnjo, to je njihovo družinsko pravilo za rojstne dneve. Pri božiču je malce drugače, saj otrokom darila prinese Božiček, kar mora upoštevati. Zato eden od treh dobrih mož, ki pridejo v decembru, Alaski Olivii, Emmi in Maxu prinese eno stvar, ki si jo vsak od njih želi že dlje časa. 

V primerjavi s preostalimi meseci lanskega leta se je zaradi nakupov prazničnih daril prihodek decembra najbolj, za več kot tretjino, povečal v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami. Več pričakovano zapravimo tudi za hrano, saj so sestavni del praznikov tudi bolj obložene mize. Za darila pa poleg gospodinjskih aparatov, telefonov in tablic radi podarjamo tudi parfume in ostale kozmetične izdelke. V lanskem decembru smo sicer v primerjavi z letom poprej kot že rečeno manj nakupovali, le pri gospodinjskih in elektronskih napravah se je, podobno kot na mesečni ravni, prodaja povečala za petino. Prav tako pri izdelkih za prosti čas za slabih 5 odstotkov. 

In če smo slovenski potrošniki ob koncu leta bolj zapravljivi, smo pri nakupih v veselem decembru precej preudarnejši od večine prebivalcev preostalih članic Evropske unije. Pri prodaji neživilskih izdelkov smo krepko pod evropskim povprečjem, medtem ko si najbolj dajo duška na Češkem, kjer je bila razlika med decembrsko in povprečno mesečno prodajo v letu 2024 skoraj 41 odstotna. Pri hrani in pijači je vrstni red nekoliko drugačen, tudi mi smo se uvrstili višje, a smo za živila še vedno zapravili manj od povprečja EU. Kdo pa ob koncu leta najraje je in pije? Nedvomno so pri vrhu tiste države, ki že tradicionalno veljajo za države "dobre hrane in kulinarike", torej Francija, Portugalska, Italija in Španija, a vendar so najbišjo razliko med decembrskim in siceršnjim zapravljanjem za jedačo in pijačo zaznali na Irskem, najmanjšo pa v Grčiji. 

Bistvo praznikov ni v trošenju. Ljudje radi obdarujemo in smo radi obdarovani, pojasnjuje psihologinja Andreja Poljanec: "A samo z obdarovanjem, ki v teh mesecih res dobi take brezmejne razsežnosti, ne prideš dobro skozi, ne narediš dosti, čeprav darovanje samo po sebi ni napačno ali pa je nekaj lepega." Lahko naredimo pri sebi ali pa skupaj z možem ali še s kom drugim, če skupaj živimo, en tak koncept obdarovanja in potem lahko premislimo, s čem bi radi razveselili, še dodaja Poljanec. "Ali morda raje s kakšnimi doživetji ali s kakšnimi presenečenji? Ali bomo kaj nakupovali? Ali bomo bolj individualna darila? Ali bomo samo zato, da bo občutek, da smo obdarovali?" 

Ključno je, da v prazničnem času ne podležemo težnji po nakupovanju, še posebej če finančno tega ne zmoremo. Sreče v materialnih dobrinah ni, dodaja Nina Grilc in opozarja, da v vsej tej evforiji (navidezne) sreče, mnogi tega nimajo.