Najbolj razvite države morajo torej ponovno preučiti stališča, predstavljena na konferenci Združenih narodov v Haagu novembra lani. Pri pogajanjih držav so glavno jabolko spora predvsem tako imenovani ogljikovi ponori. Združene države Amerike se namreč zavzemajo za upoštevanje gozdov, ki absorbirajo ogljikov dioksid. Evropska unija takim predlogom ostro nasprotuje, saj obstaja bojazen, da države emisij toplogrednih plinov ne bi zmanjšale in bi trdile, da ves ogljikov dioksid nevtralizirajo gozdovi.
Zaradi toplogrednega učinka se je v zadnjih dvesto letih povprečna temperatura našega planeta zvišala za 0.6 stopinje Celzija. In kaj je pravzaprav učinek tople grede? Okoli našega planeta vodna para, ogljikov dioksid in drugi plini tvorijo plašč toplogrednih plinov. Sončna energija, ki segreva Zemljino površje prodira skozi ta plašč. Okoli 70 odstotkov energije se od Zemlje odbije nazaj v vesolje, toplogredni plini pa del toplote zadržijo v Zemljinem ozračju. Rezultat tega procesa je vse višja temperatura v Zemljini atmosferi. Če se države ne bodo dogovorile o omejitvi emisij toplogrednih plinov se lahko temperatura ozračja v južnih delih Evrope dvigne tudi za sedem stopinj Celzija. V primeru, da se uresničijo najbolj črni scenariji, se bodo zaradi sušnih poletnih obdobij do leta 2080 veliki predeli mediteranskih držav spremenili v puščave. Nasprotno pa se bo jeseni in pozimi povečala količina padavin
