Vrh EU se je v petek ob robu zasedanja sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in ponovil podporo, ki jo unija izkazuje Skopju. EU je v tem kritičnem trenutku Makedoniji pripravljena stati ob strani, z njo krepiti odnose in ji nuditi pomoč, so zagotovili voditelji, na tamkajšnjo vlado pa naslovili poziv, naj v duhu multietničnosti z albansko skupnostjo vendarle vodi dialog in naj bo v posredovanju proti albanskim skrajnežem zmerna.
Zagotovilo, da je unija z njo pripravljena krepiti sodelovanje, je v Stockholmu prejela tudi Rusija, bila pa hkrati deležna močnega opozorila, da petnajsterica ni zadovoljna, ker Moskva vztraja pri nasilnem reševanju čečenske krize. Opozorila sicer niso zalegla, saj je vrh EU v petek na pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dobil odgovor, da so vojaški posegi v danih razmerah nujni.
Uradna osrednja tema spomladanskega vrhunskega zasedanja je bila unijina strategija za krepitev konkurenčnosti. Vrh EU je bil v Stockholmu prepričan, da bo uniji kljub upočasnjevanju ameriškega in japonskega gospodarstva v prihajajočem obdobju uspelo obdržati stabilno, okrog 3-odstotno gospodarsko rast. Takšna stopnja rasti je ključna za doseganje lani na vrhu v Lizboni zastavljenega cilja, po katerem naj bi unija do leta 2010 dosegla polno stopnjo zaposlenosti, kar pomeni, da bi bilo do takrat zaposlene 70 odstotkov vse populacije.
Na dnevnem redu je bilo tudi širjenje slinavke in parkljevke. Voditelji EU so bili zaradi kritičnih razmer v evropskem kmetijstvu globoko zaskrbljeni in so obljubili, da bo unija solidarna s prizadetimi državami. Vendar pa je v kratki razpravi večina članic vztrajala, da mora unija kljub problemom spoštovati proračunske okvire in porabe za skupno kmetijsko politiko ne povečati nad dovoljeno.
Čeprav tematika ni bila na dnevnem redu zasedanja, sta Nemčija in Avstrija v Stockholmu načeli vprašanje prostega pretoka delavcev v kontekstu širitve. Nemški kancler Gerhard Schroeder in avstrijski kancler Wolfgang Schuessel sta pred kolegi zagovarjala skupno stališče dveh držav, da želita nacionalni tržišči pred delovno silo iz prihodnjih novih članic ščititi še sedem let po njihovem vstopu v unijo.
