Petkovega križevega pota, ki spominja na Kristusovo trpljenje in smrt na križu, se je udeležilo blizu 50.000 vernikov. Papež si ga je prvič v 22 letih svojega pontifikata moral ogledati s terase na bližnjem griču Palatinu. Slabo zdravje in utrujenost sta mu preprečila, da bi tako kot vsako leto sam nosil križ od prve do zadnje postaje, zato so to nalogo prevzeli kardinali, mlade vernice s Tajske, Ruande in Dominikanske republike, družina s tremi otroki iz Rima ter skupina frančiškanov iz Svete dežele. Papež si je oprtal križ samo pri zadnjih dveh postajah, trinajsti in štirinajsti, nato pa namesto že pripravljenega besedila improviziral nagovor vernikom. "Križ naj bo luč in moč novega tisočletja," je med drugim dejal.
Sobotna velikonočna vigilija ali bedenje, ki ponazarja Kristusovo vstajenje od mrtvih, bi morala potekati na Trgu sv. Petra, a so jo vatikanske oblasti zaradi mraza in dežja, ki je zajel večji del Italije, prestavile v baziliko sv. Petra. Številni od 30.000 vernikov, kolikor se jih je udeležilo obreda, so ostali pred vrati in so slovesnost spremljali prek velikih video zaslonov. Bedenje, ki je eden najstarejših krščanskih običajev, se je začelo s papeževim blagoslovom ognja, prižganega v preddverju bazilike. S tem ognjem je Janez Pavel II. prižgal velikonočno svečo, s katero je nato v spremstvu kardinalov in škofov stopil v zatemnjeno cerkev. Papežu so morali pomagati po stopnicah pred vrati, od vhoda v baziliko do oltarja pa so ga prepeljali na majhnem odru na kolesih. Nekaj tisoč zbranih vernikov je v tišini in s svečami v rokah počakalo, da se je v cerkvi spet prižgala luč, simbol vere in življenja ter prehoda od smrti v življenje.
Slovesnost se je nadaljevala z molitvami, petjem psalmov in branjem svetopisemskih besedil. Po pridigi, v kateri je papež poudaril, da se v noči z velike sobote na nedeljo smrt umika življenju, je bila na vrsti obnova krstnih obljub. Janez Pavel II. je krstil šest katehumenov - odraslih, ki so se odločili sprejeti katoliško vero. Letos sta bili to dve novi vernici - mati in hči - s Kitajske, po ena z Japonske, iz Združenih držav Amerike in Peruja ter vernik iz Albanije. Sledila je slovesna maša, ki jo je papež daroval ob pomoči kardinalov, 150 duhovnikov pa je opravilo obhajilo navzočih vernikov. Triurna vigilija se je končala s papeškim velikonočnim blagoslovom in pesmijo Regina coeli, Kraljica nebes.
Velikonočne slovesnosti so dosegle vrhunec v nedeljo dopoldne z mašo na Petrovem trgu in papeževim blagoslovom Urbi et orbi. Obred se je začel z vstajenjsko procesijo, ko je papež v spremstvu kardinalov stopil iz bazilike svetega Petra in z velikim naporom prehodil nekaj metrov do odra, od koder je nato vodil obred. Pri tem se je na stopnicah opotekel in skoraj padel. Sledilo je petje Aleluje in simbolično odkritje podobe Odrešenika, ki je po krščanskem izročilu prejšnjo noč vstal od mrtvih. Po maši je papež v velikonočni poslanici zaželel, naj velikonočna luč razsvetli ljudi dobre volje po vsem svetu. "Svet se lahko spremeni," je poudaril, "mir je mogoč tudi tam, kjer že predolgo trajajo spopadi: v Jeruzalemu in vsej Sveti deželi, pa tudi na Balkanu, kjer naj se konča skrb zbujajoča negotovost." V 61 jezikih je papež nato podelil blagoslov mestu in svetu. "Blagoslovljene velikonočne praznike," je zaželel slovenskim vernikom. Ob koncu slovesnosti se je v odprtem avtomobilu še popeljal med navdušenimi romarji, ki so v sončnem in mrzlem vremenu napolnili Trg sv. Petra.
S tem se je končalo praznovanje prve velike noči v tretjem tisočletju, kot je minule dni večkrat poudaril Janez Pavel II. Največji in najstarejši krščanski praznik sta letos hkrati slavili katoliška in pravoslavna cerkev, saj sta sovpadla gregorijanski in julijanski koledar, kar se bo spet zgodilo leta 2004.
