Slovenski predsednik Kučan je po ločenih pogovorih z ameriškim in ruskim predsednikom izrazil prepričanje, da bo Slovenija lahko dober zaveznik obema državama, ZDA in Rusiji, enako kot vsem tistim, ki želijo mir, varnost in dialog. Med osrednjimi temami njegovih pogovorov z gostoma je bila, ne le širitev Evropske unije, ampak tudi odnosi znotraj nje.
Po dobrodošlici gostiteljev se je začel zgodovinski vrh, ki se je končal nekaj minut po sedemnajsti uri. Vsebino pogovorov sta Bush in Putin predstavila na novinarski konferenci, na kateri sta odgovarjala tudi na vprašanja novinarjev. ''S predsednikom Putinom sva imela dve uri neposrednih in plodnih pogovorov, dobro razpravo o dvostranskih odnosih in spreminjajočem se svetu, kjer imamo skupne interese in si delimo odgovornost,'' je dejal ameriški predsednik George Bush. "Bilo je zelo dobro srečanje," je poudaril in izrazil prepričanje, da lahko z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom zgradita uspešne odnose med državama. Ruski predsednik se je strinjal z besedami ameriškega kolega in izrazil prepričanje, da je pred državama konstruktiven dialog, čeprav obstajajo med njima razlike, ki jih na tako kratkem srečanju, kot je bilo današnje, ni moč preseči. Putin je poudaril, da bo današnje prvo srečanje razblinilo govorice, da so odnosi med Rusijo in ZDA v kritični fazi, ter izrazil prepričanje, da bosta Washington in Moskva vzpostavila "konstruktivne, pragmatične in predvidljive odnose". Oba predsednika sta poudarila, da Moskva in Washington nista sovražnika in se ne ogrožata. Nasprotno, je dejal Putin, lahko sta dobra partnerja. Predsednika, ki sta po pogovorih delovala zadovoljno, sta izmenjala tudi vabili za obisk - Putin naj bi tako ZDA obiskal še jeseni - sicer pa sta se dogovorila, da bosta državi vzpostavili širok dialog o številnih vprašanjih, predvsem na področju varnosti in gospodarskega sodelovanja. Kot sta še povedala Bush in Putin, sta se dogovorila tudi za srečanje obrambnih in zunanjih ministrov obeh držav ter strokovnjakov za oborožitev.
Glavno vprašanje, ki ga bodo skušali rešiti, je strateška varnost in različni pogledi obeh držav nanjo. Putin je namreč ponovil, da Rusija zagovarja ohranitev pogodbe o protibalističnih izstrelkih (ABM) iz leta 1972, ki bi propadla, če bi ZDA uresničile svoje načrte o izgradnji protiraketnega ščita. "Enostranske akcije lahko različne probleme samo še zapletejo," je poudaril. Ruski predsednik je sicer izrazil zadovoljstvo, ker je neposredno iz ust ameriškega kolega slišal, kako si Washington zamišlja ta projekt, Bush pa je zagotovil, da Putinu ni ponudil ničesar v zameno za to, da bi Moskva privolila v protiraketni ščit. Razhajanja o vprašanju protiraketnega ščita tako ostajajo, vendar sta bila oba predsednika zadovoljna, da bo o tem stekel zelo poglobljen dialog.
Predsednika sta na novinarski konferenci ponovila tudi svoja stališča do širitve zveze NATO. Bush je poudaril, da Washington podpira članstvo vsake kandidatke, ki bo izpolnila pogoje za to. Ob tem je dejal, da je napredek, ki ga je naredila Slovenija v svojih pripravah, nanj naredil velik vtis, kar bodo zaveznice tudi upoštevale prihodnje leto na vrhu v Pragi, ko bodo sprejemale odločitev o širitvi. Kot je povedal, je ameriško podporo vključitvi Slovenije v NATO in v EU izrazil tudi slovenskima gostiteljema, predsedniku države Milanu Kučanu in premieru Janezu Drnovšku. Putin pa je dejal, da Rusija zveze NATO ne vidi kot sovražno organizacijo, toda če se ta obrambna povezava širi do njenih meja, medtem ko je Rusija iz procesa izključena, je to za Moskvo problematično.
Predsednika sta govorila tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu, Balkanu, Gorskem Karabahu in Afganistanu. Edino možno reševanje kriz na Balkanu je z dialogom, je poudaril Putin.
Veliko pozornosti sta Bush in Putin namenila gospodarskemu sodelovanju, kjer vidita še veliko možnosti, zato sta se dogovorila, da bo Rusijo kmalu obiskala pomembna gospodarska delegacija. Bush je ob tej priložnosti izrazil tudi podporo ruskemu članstvu v Svetovni trgovinski organizaciji. Kot možna področja sodelovanja sta omenjala predvsem energetski sektor, Putin je poudaril sodelovanje v vesoljski tehnologiji, Bush pa v znanosti. Kot je povedal ameriški predsednik, sta se z ruskim kolegom pogovarjala tudi o nekaterih drugih vprašanjih, do katerih imata Washington in Moskva različna stališča. Pri tem je omenil Čečenijo in svobodo medijev v Rusiji, izrazil pa je tudi upanje, da bo Rusija vzpostavila konstruktivne odnose s sosednjimi državami, med drugim Gruzijo. Predsednika ZDA in Rusije se bosta vnovič srečala že v kratkem, ko se bosta udeležila vrha držav skupine G-8 v italijanski Genovi.
Na novinarski konferenci nobeden od obeh visokih gostov ni pozabil na zahvalo Sloveniji in odlični organizaciji vrha. Bush, ki je poudaril, da je Slovenija zgodba o uspehu v JV Evropi, je državi čestital ob deseti obletnici samostojnosti in izrazil obžalovanje, ker ne bo mogel obiskati Bleda in se povzpeti na Triglav. Morda bo priložnost kdaj drugič, je dejal. Sicer se je na današnji novinarski konferenci znova pokazalo, da so imena šibka točka ameriškega predsednika. Tako je ob bok ameriškemu obrambnemu ministru Donaldu Rumsfeldu postavil ruskega ministra "Andreja" Ivanova. Ruskemu obrambnemu ministru je sicer ime Sergej.
Ekskluzivne fotografije s srečanja si lahko ogledate na naslovu http://www.pop-tv.si/butin/index.htm.
