Kljub prvotnim obljubam je jasno, da davka na premoženje pod sedanjo vlado Roberta Goloba ne bo. Ta drastična sprememba v davčni politiki je posledica ugotovitev finančnega ministrstva, da takšen ukrep trenutno ni izvedljiv. Toda to ne pomeni, da ne bo davčnih sprememb. Kot je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil gospodarski minister Matjaž Han, bo uvedena obvezna božičnica, ki bo povsem neobdavčena, s čimer si vlada prizadeva razbremeniti zaposlene. Hkrati se pripravljajo tudi pomembne spremembe pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov – normirancev, ki naj bi jim prinesle bolj ugoden položaj. Kakšne so podrobnosti in kako se bodo te odločitve odrazile v naših denarnicah?
Uvedba davka na premoženje je bila pred enim letom napovedana kot del širše davčne reforme za razbremenitev dela. Vendar se je, kot je povedal premier Robert Golob, "na podlagi analiz ministrstva za finance izkazalo, da je davek na premoženje nekaj, kar enostavno ne moremo še izvesti, zato smo to idejo dokončno opustili." Vlada pa še vedno želi zmanjšati obremenitve plač, zato so predstavili dva nova ukrepa. Prvi se nanaša na vse zaposlene, drugi pa na normirane samostojne podjetnike. Oba ukrepa bosta obravnavana na seji vlade v četrtek.
Gospodarski minister Matjaž Han je pozdravil idejo obvezne božičnice oziroma trinajste plače, saj ocenjuje, da gre vlada v pravo smer, podobno kot pri regresu, ki je bil ugoden za zaposlene. Poudaril je, da mora vlada pred končno odločitvijo o božičnici ukrepe predstaviti ekonomsko-socialnemu svetu ter spodbuditi dialog med delodajalci in delojemalci. O morebitni naravi predvolilnega ukrepa je Han dejal, da se "vsak zakon, ki ga bomo sedaj sprejeli, ... ne bo mogel izogniti, da na nek način gre za neko predvolilno zgodbo." Vendar je izpostavil, da je kljub temu naloga vlade, da dela in poskrbi za konkurenčnost gospodarstva.
Han je tudi potrdil, da vlada razmišlja o spremembi obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov (normirancev). Vladni predlog naj bi bil podoben že obstoječemu predlogu NSi, ki mejo za priznavanje normiranih odhodkov za polne normirance zvišuje iz 60.000 na 100.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa iz 30.000 na 50.000 evrov. Han je omenil celo možnost dviga na 120.000 evrov, vendar je poudaril, da bodo počakali na končna izhodišča. Vlada bo morala vsak takšen ukrep, za razliko od posameznih strank, uskladiti preko ekonomsko-socialnega sveta, kar zahteva širši dialog.
Minister je poudaril tudi željo po uvedbi participacije delavcev pri dobičku še v tem mandatu. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je že pripravilo predlog, ki je neformalno usklajen s sindikati in podjetniki. Predlog vključuje možnost, da delodajalec razdeli 33 odstotkov dobička med zaposlene, pri čemer bi ti prejeli 25-odstotno obdavčitev, enako kot kapital. Han je dejal: "S tem bi seveda obdržali kader v podjetjih in to bomo imeli v naslednjih tednih na vladi kot politično vprašanje." Dodal je, da bi s tem "nagradili zaposlene in obdržali konkurenčnost naših podjetij." Potencialna ovira je preteklo nasprotovanje predlogu s strani Ministrstva za finance, je še dodal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.