Konec olajšav za delavce v tujini?

Do odprave ugotovljene protiustavnosti v postopkih odmere dohodnine se vseeno uporablja po mnenju ustavnega sodišča protiustavni del zakona o dohodnini, torej peti odstavek 113. člena. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v enem letu.

Upravno sodišče je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti odstavka, ki čezmejnim delovnim migrantom daje posebno davčno olajšavo v višini 7576,62 evra za dohodek iz zaposlitve, opravljene v tujini pri delodajalcu, ki ni rezident Slovenije.

Upravno sodišče je prekinilo postopek odločanja o tožbah iste tožeče stranke, ki je pri odmeri dohodnine za leto 2009 in za leto 2010 uveljavljala navedeno olajšavo. Ker ni izpolnjevala pogojev, ji davčni organ davčne olajšave ni priznal, zato ji je bila z odločbama davčne uprave za leto 2009 odmerjena za 2870 evrov višja dohodnina in za leto 2010 za 2915 evrov višja dohodnina.

Upravno sodišče v obeh zahtevah zatrjuje kršitev splošnega načela enakosti, ki ga določa ustava, ker naj bi bila posebna davčna olajšava uvedena zgolj za posamezne davčne zavezance.

Vlada brez argumentov

Ne vlada kot predlagateljica zakona ne zakonodajalec po mnenju upravnega sodišča nista navedla razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, še zlasti dohodkov iz zaposlitve, za določitev posebne olajšave zgolj za določen krog ljudi z vidika kraja opravljanja zaposlitve oziroma rezidentstva delodajalca.

Po navedbah upravnega sodišča je v Sloveniji uveljavljena obdavčitev z dohodnino po merilu rezidentstva, na podlagi katerega plačajo fizične osebe v državi rezidentstva davke od dohodka neodvisno od kraja pridobitve dohodka. To naj bi pomenilo, da ni razlikovanja po lokacijskem viru dohodka oziroma tudi ne glede na status (rezidentstvo) delodajalca, zato za tako razlikovanje ni stvarnih razlogov.

Kot je v mnenju o zahtevah navedla vlada, je bila olajšava uvedena z namenom zmanjšanja davčne obremenitve oziroma doplačil dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih rezidenti – čezmejni delovni migranti dosežejo z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije pri tujih delodajalcih.

Pri relativno velikem številu zavezancev, predvsem tistih, ki delajo v Avstriji, je namreč prihajalo do relativno visokih doplačil dohodnine. Dohodki iz delovnega razmerja, ki jih rezidenti dosežejo z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije, so v skladu s konceptom svetovnega dohodka od leta 2005 obdavčeni tudi v Sloveniji.

Ker so ti dohodki obdavčeni tudi v državi, v kateri so doseženi, pride do dvojne obdavčitve, ki se odpravlja tako, da se dohodnina, odmerjena po slovenskih predpisih, zmanjša za dohodnino, plačano v drugi državi, kot ugotavlja tudi upravno sodišče.

Izpodbijana rešitev po mnenju vlade na enak način rešuje davčni položaj vseh zavezancev, ki dosegajo dohodke iz delovnega razmerja z opravljanjem zaposlitve v tujini pri tujem delodajalcu kot čezmejni delovni migranti ne glede, v kateri državi so našli zaposlitev.

Po pojasnilih ustavnega sodišča so bile davčne olajšave v dosedanji ustavnosodni presoji dopuščene, če so spodbujale določena družbeno koristna ravnanja davčnih zavezancev s področja varstva okolja, socialne varnosti, zagotavljanja skupnih družbenih potreb in gospodarskega razvoja.

Državni zbor in vlada v konkretnem primeru nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov, ugotavlja ustavno sodišče in dodaja, da gre za položaj, ko je neenakost posledica tega, da zakonodajalec položaja drugih davčnih zavezancev ne ureja na enak način, kot ureja položaj čezmejnih delovnih migrantov, ki so zaposleni pri tujem delodajalcu, ki ni rezident Slovenije.