na dejansko liberalizacijo slovenskega telekomunikacijskega trga pa bo nato najverjetneje treba počakati še nekaj mesecev.
Prečiščeno besedilo dosedanjega zakonskega predloga bi lahko v parlamentarno proceduro vnovič vložili konec januarja, tako da bi ga lahko sprejeli že februarja, je dejal Gantar. Dosedanji predlog zakona je po mnenju Gantarja na nekaterih mestih, ki "zadevajo razmerje med operaterjem s pomembno tržno močjo in ostalimi operaterji, dvoumen in omogoča tolmačenja, ki prvemu dajejo neke vrste diskrecijsko pravico v zvezi s storitvami, ki naj bi jih sicer nudil drugim operaterjem". Skupaj s strokovnjaki za evropsko telekomunikacijsko zakonodajo naj bi po Gantarjevih besedah znova preverili tudi proces podeljevanja dovoljenj ter nekatere tehnične podrobnosti sodelovanja med ponudniki infrastrukture in operaterji. Na upravi za telekomunikacije in drugih pristojnih ustanovah že pripravljajo osnutke najpomembnejših podzakonskih aktov, v katerih bodo podrobneje opredeljeni pogoji, postopek in način podeljevanja dovoljenj, pravila delovanja in reguliranja odprtega trga itd. Njihova priprava bo tudi prednostna naloga ekipe na novostanovljenem ministrstvu za informacijsko družbo, je pojasnil. "Na vprašanje, kdaj bi na slovenskem telekomunikacijskem trgu lahko podelili prva dovoljenja za opravljanje storitev javne govorne telefonije, je težko odgovoriti. Zelo pomemben signal, ki ga lahko pošljemo potencialnim operaterjem, je dovolj liberalen zakon," je poudaril Gantar. Po mnenju nekaterih poznavalcev naj bi konkurenca na slovenski telekomunikacijski trg vstopila še pred poletjem 2001.
Novi zakon o telekomunikacijah naj bi določil pogoje za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev in obratovanje javnih telekomunikacijskih omrežij, način upravljanja radiofrekvenčnega spektra, način zagotavljanja konkurenčnosti v telekomunikacijah in zagotavljanje univerzalnih telekomunikacijskih storitev. Tako naj bi med drugim določil enostavna in pregledna pravila za vstop novih operaterjev in ponudnikov storitev, opredelil pogoje in postopke izdajanja dovoljenj za opravljanje storitev javne govorne telefonije, ki bodo nadomestila zdaj veljavni sistem podeljevanja koncesij. Dovoljenja bo podeljevala agencija za telekomunikacije, neodvisen regulativni organ, katerega ustanovitev, organizacijo in delovanje naj bi prav tako opredelil zakon. V agencijo naj bi se po sprejemu zakona preoblikovala sedanja uprava za telekomunikacije, ki se tudi s tehnično pomočjo EU že nekaj časa pripravlja na prevzem novih nalog.
Slovenija je v samem vrhu tranzicijskih držav po razvitosti telekomunikacijskega omrežja in storitev. V letu 2000 je Telekom Slovenije sklenil več projektov tehnološkega posodabljanja v okviru priprav na odprtje trga. Stopnja digitalizacije je ob koncu leta 2000 dosegla 99 odstotkov, število dvojčnih priključkov je padlo pod dva odstotka. Število naročnikov v fiksni telefoniji, ki je do leta 1998 naraščalo, se je v letu 2000 začelo zniževati in doseglo približno 680.000. Zato pa strmo raste število uporabnikov mobilnih telekomunikacij, saj naj bi penetracija slovenskega trga mobilne telefonije po nekaterih podatkih že presegla številko 55. Na področju mobilne telefonije se je konkurenca v Sloveniji vzpostavila marca 1999, ko je ob Mobitelu, največjemu slovenskemu operaterju mobilne telefonije v stoodstotni lasti Telekoma Slovenije, svoje storitve začel tržiti še drugi operater Simobil
