Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v določila konkurenčne prepovedi dodaja, da delavec brez soglasja delodajalca ne sme opravljati konkurenčnih del, ki sodijo v dejavnost delodajalca in roke, v okviru katerih lahko delodajalec zahteva povrnitev škode, nastale s kršitvijo te prepovedi. Člen, ki se nanaša na konkurenčno prepoved, za razliko od prejšnjega ZDR nima določbe o možnosti izreka ukrepa prenehanja delovnega razmerja zaradi nespoštovanja konkurenčne prepovedi, določa pa, da lahko delodajalec, med drugim, delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, če je delavec kršil pogodbene obveznosti.
Predlagatelj novega ZDR bi se moral izreči glede pogoja, kdaj je oziroma ni dopustno delavcu izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja v primeru nespoštovanja določil iz konkurenčne prepovedi, saj bi bilo le tako obravnavano področje bolj jasno. Predlagatelj bi moral v okviru določb iz konkurenčne prepovedi tudi bolj natančno navesti, na katera se konkurenčna prepoved nanaša. Predlagani člen, enako kot razveljavljeni, vsebuje določilo, da delavec za svoj ali tuj račun ne sme opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost delodajalca in bi mu bile lahko konkurenčne. Ustavnemu sodišču sta se zdela sporna ravno ta dva pojma, ki sta v podobni formulaciji uporabljena tudi zdaj, se pravi »