Konoplja v medicini (2)

Paraplegija in tetraplegija

Paraplegija je stanje, ki ga označuje ekstremna slabotnost ali paraliza spodnjega dela trupa. Povzroči jo lahko poškodba spodnjega ali srednjega dela hrbtenice, bolezen, na primer multipla skleroza, ali je dedna. Do tetraplegije pride takrat, ko bolezen ali poškodba napade v vratnem predelu in jo označuje delna ali popolna paraliza vseh okončin. Ti dve stanji pogosto spremljajo neprizanesljivi mišični krči in tresavica kot tudi kronična bolečina.

Para in tetraplegike navadno zdravijo z zdravili iz opijatne baze (ista družina kot morfij in heroin) za ublažitev bolečine, ki jih kombinirajo z zdravilom proti krčem, podobnim tistemu, ki ga dobivajo bolniki z multiplo sklerozo. Nevarnost zdravil na opijatni bazi je v tem, da imajo visoki potencial odvisnosti, nevarni pa so tudi stranski učinki zdravil proti krčem, npr. baclofena, ki vključujejo vrtoglavico, slabotnost, zmedenost in poškodbe jeter.

Medicinska literatura, ki zadeva ta aspekt potencialne rabe konoplje je zelo nezadostna, toda neka študija, izdana v reviji Paraplegia natančno opisuje njene prednosti pri petih od osmih moških, ki so kadili konopljo za olajšanje mišičnih krčev in bolečin.

Leta 1990 je nekaj švicarskih nevrologov poročalo o eksperimentalnem zdravljenju, ki so ga preizkušali na paraplegičnih pacientih, ki so imeli boleče krče v obeh nogah in so se poprej zdravili z baclofenom, clonazepamom in codeinom proti bolečinam. Med prvo fazo eksperimenta, so pacienti jemali oralni THC (Marinol) namesto codeina, štirinajstkrat v trimesečnem obdobju. V drugi fazi so pacientom dali 5 mg Marinola, 50 mg codeina ali placeba. Ta tri ekperimentalna zdravila so vsi dobili osemnajstkrat v petmesečnem obdobju. Tako codein kot Marinol sta pacientom pomagala pri boljšem spancu in oba sta imela analgetične učinke, toda samo THC je pomagal kontolirati mišične krče. Oba zdravila sta pomagala izboljšati kontrolo sečnega mehurja, razpoloženja in zmožnost koncentracije ali intelektualnega dela. Ker se je izkazalo, da THC deluje prav tako dobro kot codein in v nekaterih aspektih še boljše, na primer pri preprečevanju mišičnih krčev, so nevrologi zaključili, da bi bilo potrebno premisliti o konoplji kot možnem zdravilu za paraplegike.

Menstrualni krči in porodne bolečine

Konoplja se je v 19. stoletju zelo veliko uporabljala kot medicinsko sredstvo za zdravljenje menstrualnih krčev in zmanjševanje porodnih bolečin. Kraljici Viktoriji je iz teh razlogov predpisal konopljo njen osebni zdravnik J. R. Reynolds. Kljub temu pa v medicinski literaturi 20. stoletja nihče ne omenja te rabe. Verjetno bi zaradi strahu pred vplivom materine uporabe konoplje na plod, raziskovalec bil izpostavljen številnim napadom.

Kljub temu pa študije pri populacijah, kjer je uporaba konoplje družbeno sprejemljiva (Costa Rica in Jamajka), niso pokazale nobenega negativnega vpliva na nerojenega otroka. Študije, ki pa so pokazale negativne učinke, je potrebno še enkrat preveriti in dokazati, da ni teh učinkov povzročil kakšen drug faktor, na primer lakota. Ellen Komp je posvetila tem raziskavam veliko časa in objavila članek o tem v reviji Holy Smoke. Članek je povzetek znanstvenega znanja.

Ne glede na nasprotja, so številne ženske eksperimentirale s konopljo in ugotovile, da zares kontrolira menstrualne krče, pospešuje in olajšuje porod in sprošča jutranje slabosti povezane z nosečnostjo. Če huda slabost ovira materino prehranjevanje, lahko prihajajoči otrok utrpi hude posledice.

Crohnova bolezen in ulcerativni kolitis

Crohnova bolezen je kronično stanje črevesja. Navadno prizadene spodnji konec malega črevesja, lahko pa prizadene tudi veliko črevo ali se pojavi kjerkoli v prebavnem traktu. Vnetje, ki ga povzroča Crohnova bolezen lahko povzroči čire, krvavitve in brazgotine, ki lahko vodijo do črevesne blokade. Rezultat bolezni so črevesni krči in napadi, slabost in bruhanje, izguba apetita in telesne teže, močna driska in rektalne krvavitve. Paciente, ki bolehajo zaradi te bolezni, najpogosteje zdravijo s protivnetnimi zdravili.

Čeprav specificne študije, ki bi obravnavale efekte medicinske konoplje na Crohnovo bolezen ne obstajajo, veliko pacientov poroča o tem, da jim je konoplja pomagala pri lajšanju težav zaradi te bolezni. Dejstvo ne preseneča, saj obstaja veliko število dokumentov, da konoplja pomaga stimulirati apetit, lajšati slabost, kontrolirati krče in napade ter potencialno tudi zmanjševati vnetja.

Ulcerativni kolitis je motnja v debelem črevesju, zaradi katere postane danka vneta in zagnojena. Simptomi bolezni vključujejo krvavo drisko, bolečino in krče okoli danke, vročino, izgubo apetita in izgubo telesne teže. Ob pregledu medicinske literature lahko najdemo najmanj eno dokumentirano študijo primera, ki predlaga, da lahko konoplja izboljša to stanje. Raziskovalci poročajo, da je kajenje marihuane dvakrat dnevno prineslo 23 letni ženski bolj učinkovito olajšanje kot predpisana zdravila.

Novejša študija na živalih o učinkovitosti Dexanabinola (sintetična droga, podobna kanabinoidu kanabidiolu (CBDju)) na ulcerativni kolitis je obrodila pozitivne rezultate. Raziskovalci so poročali, da je zdravljenje podgan, ki so trpele zaradi ulcerativnega kolitisa, z Dexanabinolom, "znatno zmanjšalo anoreksijo in vnetje danke povezano s tem stanjem v primerjavi z nezdravljenimi podganami."

Depresija in mentalne bolezni

Obstaja bogata zgodovinska dokumentacija o uporabi marihuane kot predlagane terapije za motnje razpoloženja kot je na primer depresija. Seveda so čoveške študije pičle, rezultati pa zelo mešani.

Študija iz leta 1947, v kateri je sodelovalo 50 depresivnih pacientov, je pokazala, da je 36 pacientom sintetični THC pomagal. V neki drugi študiji, ki je bila narejena tri leta kasneje in je vključevala 57 pacietnov, majhne doze sintetičnega THCja niso izboljšale simptomov pacientov. V dveh novejših raziskavah so rezultati bili navzkrižni. Ena izmed njiju poroča, da je medicinska konoplja pomagala olajševati depresijo pri pacientih z rakom, medtem ko je druga ugotovila, da se stanje depresije pri osmih hospitaliziranih pacientih s pomočjo konoplje ni izboljšalo.

Raziskava iz leta 1994, ki je vključevala 79 pacientov z mentalnimi težavami je ugotovila, da so tisti, ki so uživali konopljo poročali o tem, da jim je uživanje pomagalo lajšati depresije, slabosti, nespečnost in psihične neprijetnosti, prav tako so bili ti bolniki manjkrat hospitalizirani.

Nasprotujoči si podatki v zvezi z medicinsko rabo konoplje pri depresijah naj bi posvarili paciente, da razmislijo o terapevtskem eksperimentiranju s to drogo. Konoplja ima med drugim tudi sposobnost, da občasno povzroča parnojo, še posebej pri neizkušenih uporabnikih, zato bi lahko še poglobila občutke depresije pri nekaterih pacientih. Pozitivne lastnosti konoplje pri zdravljenju depresije so zatorej najbolj obetajoče pri pacientih, ki že imajo izkušnje z njenim uživanjem in imajo težave s tradicionalnimi terapijami

Revmatični artritis

Revmatični artritis je avtoimunska bolezen, ki lahko prizadene celotno telo in vključuje veliko število sklepov. Prizadene enega do dva procenta populacije, od tega so bolj prizadete ženske. Čeprav navadno izbruhne med 20. in 40. letom starosti, lahko artritis udari kadarkoli.

Kanabidiol je edina nepsihoaktivna komponenta konoplje. Učinkovito blokira napredovanje artritisa. O tem priča študija profesorja Marca Feldmanna iz "Kennedy Institute of Rheumatology". Ekstrakt hkrati ščiti sklepe pred hudimi poškodbami in ustavlja nastanek tumornega nekroznega faktorja (TNF - alfa). Ko je TNF - alfa blokiran, je vnetje in uničenje sklepov navadno preprečeno.

Raziskava je pokazala, da je lahko kanabidiol učinkovit tudi kot oralno zdravilo. Ostala zdravila se morajo dvakrat tedensko injicirati. Zdravljenje s konopljo je tudi zelo poceni, zato raziskovalci upajo, da bodo nove raziskave omogočile pacientom primernejše in privošcljivejše zdravljenje artritisa.

Profesor Marc Feldmann je pionir na področju raziskav v zvezi z artritisom. Rezultati raziskave so bili objavljeni v "Proceedings of the National Academy of Sciences". Naslednja stopnja raziskave bo vključitev kliničnih raziskav na ljudeh, toda zna se zgoditi, da bo preteklo nekaj let, preden bodo podatki dostopni širši javnosti.