Vrh EU: dogovora ni na obzorju

Premier Janez Janša je maratonska pogajanja o svežnju o obnovi Evrope po pandemiji covida-19 v komentarju na Twitterju opisal kot "test vztrajnosti". "EU se znova kaže v vsej svoji kompleksnosti razlik, majhnostih in veličinah, sebičnostih in solidarnosti. Za nekatere dana od očetov, za druge pribojevana," je še zapisal.

Janša je tudi ritvital sporočilo evropskega komisarja za proračun Johannesa Hahna z opozorilom, naj se v razpravah o tem, kdo dobi kaj in pod katerimi pogoji, ne pozabi, da koronske krize še ni konec ter da je skrajni čas za dogovor, ki bo omogočal nujno pomoč državljanom in gospodarstvom.

Do večerje se od Michela na podlagi današnjih posvetovanj pričakuje nov pogajalski predlog. Sveženj za obnovo Evrope po pandemiji vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Michelov drugi pogajalski predlog, predstavljen dopoldne, ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri 750 milijardah evrov, je pa za 50 milijard evrov zmanjšal obseg nepovratnih sredstev in povečal obseg posojil.

Medtem ko so dosedanji predlogi predvidevali, da naj bosta dve tretjini 750-milijardnega sklada namenjeni za nepovratna sredstva, tretjina pa za posojila, novi predlog predvideva 450 milijard evrov za nepovratna sredstva in 300 milijard evrov za posojila.

Čeprav se krovni obseg nepovratnih sredstev znižuje, pa naj bi se za 15 milijard evrov zvišala sredstva za osrednji del tega sklada, instrument za okrevanje in odpornost, za katerega je bilo doslej predvidenih 310 milijard evrov nepovratnih sredstev.

S tem gredo naproti varčni četverici - Nizozemski, Avstriji, Danski in Švedski, ki ob podpori Finske že vseskozi zahteva zmanjšanje obsega nepovratnih sredstev.

Poleg tega novi predlog predvideva povečanje rabatov za nekatere neto plačnice in poseben mehanizem, ki bi posamezni članici v primeru pomislekov glede porabe denarja omogočal ustavitev izplačila sredstev iz sklada za okrevanje.

Gre za vprašanje upravljanja sredstev za okrevanje, ki je v petek zavrlo pogajanja. Nizozemski premier Mark Rutte je namreč osamljeno vztrajal pri tem, da bi morale o izplačilu sredstev članice odločati s soglasjem.

Michel poskuša to rešiti s posebno zasilno zavoro, ki v bistvu pomeni, da brez soglasja vseh članic sredstev za posamezno državo ni mogoče izplačati, a na precej bolj neformalen način.

Kurz ocenil, da gredo pogajanja v pravo smer

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je ocenil, da gredo pogajanja v pravo smer, a opozoril, da je še veliko odprtih vprašanj, na primer glede obsega, zagotavljanja učinkovite porabe denarja in pogojevanja sredstev z vladavino prava.

V Bruslju so neuradno že zaokrožile tudi informacije o tradicionalnih bonbončkih, ki jih članice dobijo v okviru večletnega proračuna v končnici pogajanj, da se na koncu zagotovi zadovoljstvo vseh.

Za razvitejšo od dveh slovenskih kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, naj bi v tem kontekstu iz strukturnih skladov namenili 240 milijonov evrov za krepitev konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Slovenija naj bi se sicer pogajala še za več. Zagotovitev zadostnih kohezijskih sredstev, zlasti za Zahodno Slovenijo, ki je po prejšnjih predlogih izgubila ogromno glede na sedanji večletni finančni okvir, je namreč ključna prioriteta v pogajanjih.

Voditelji so drugi dan zasedanja začelo nekaj po 11. uri. Približno dve uri pozneje je Michel oznanil premor in nova posvetovanja v ožjih krogih. Od takrat je slišati, da naj bi bil dogovor blizu.

Prvi krog posvetovanj je vključeval srečanja Michela, predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ter voditeljev Danske, Avstrije, Švedske, Nizozemske, Finske, Nemčije, Francije, Italije, Španije in Portugalske. Pozneje sem ji je pridružila še Grčija.

Nato je Michel sporočil, da se je ločeno sestal tudi s poljskim in madžarskim premierjem. Nazadnje je tvitnil, da se znova sestaja z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nizozemskim premierjem.

Že pred začetkom današnjega zasedanja se je Michel sestal z nemško kanclerko, francoskim predsednikom, španskim premierjem Pedrom Sanchezom, italijanskim premierjem Giuseppejem Contejem, Ruttejem in von der Leynovo.

Ključna vprašanja v končnici pogajanj so obseg svežnja in rabati, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, pogojevanje in upravljanje ter lastni viri.

Prvi dan zaključili v klavrnem vzdušju

Voditelji članic EU so sicer včeraj po skoraj 14 urah pogajanj o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covid-19 prvi dan zasedanja končali v klavrnem vzdušju.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je zasedanje prekinil nekaj pred polnočjo, kar je za bruseljska srečanja te vrste razmeroma zgodaj. Z več strani poročajo o stopnjevanju napetosti čez dan in zvečer. Še pred polnočjo se je pričakoval nov kompromisni predlog, a trenutno ni jasno, kdaj ga bo Michel predstavil.

Jasno je, da smo daleč od kompromisa, je po prvem dnevu pogovorov ocenil poljski premier Mateusz Morawiecki.

Že pred začetkom zasedanja so nekateri napovedovali, da bo najtrši oreh vprašanje pogojevanja oziroma upravljanja sredstev iz sklada za okrevanje. Očitno se je res močno zataknilo prav pri odločanju o izplačilu sredstev za okrevanje oziroma pri vprašanju upravljanja.

Članice naj bi denar iz sklada za okrevanje črpale na podlagi nacionalnih načrtov za okrevanje ob upoštevanju letnih evropskih proračunskih, reformnih in naložbenih priporočil. Te načrte naj bi potrjevale članice s kvalificirano večino, odločitev o izplačilu sredstev pa naj bi sprejela Evropska komisija ob upoštevanju mnenja članic. Rutte osamljeno vztraja, da bi morale tudi o izplačilu sredstev odločati članice, in to s soglasjem.

Michel je kot rešitev predlagal "zavoro v sili", po kateri v primeru utemeljenega nasprotovanja določenega števila članic sredstva ne bi mogla biti izplačana. A s tem predlogom ni prodrl.

V ospredju pozornosti je bilo tudi vprašanje izračunavanja nacionalnih ovojnic v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, za katerega je predvidenih 310 milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev.

Michel je v kompromisnem predlogu predvidel, naj bo 70 odstotkov sredstev za nacionalne ovojnice, 217 milijard, razdeljenih na podlagi ključa, ki ga je predlagala Komisija, in dodeljenih v prihodnjih dveh letih, preostalih 30 odstotkov, 93 milijard, pa na podlagi novega ključa pozneje, torej leta 2023.

Ta predlog je odziv na kritike, ker Komisija utemeljuje ključ za razdelitev sredstev zlasti na podatkih o brezposelnosti v obdobju pred krizo, ki po mnenju mnogih ne izraža prizadetosti zaradi covid-19, medtem ko naj bi novi ključ za 30 odstotkov sredstev temeljil na padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v letih 2020 in 2021, kar naj bi ustrezno zrcalilo učinke krize.

Predsednik Evropskega sveta je v pogajanjih po neuradnih informacijah svoj predlog nekoliko prilagodil, tako da je dal pri upoštevanju padca BDP poudarek na letu 2020, s čimer se poveča tudi predvidljivost višine sredstev, ki jih bodo dobile članice. Kompromisa glede tega še ni, a to vprašanje naj ne bi ogrozilo dogovora.

Medtem ko se je Rutte osredotočil na vidik upravljanja in pogojevanja, je avstrijski kancler Sebastian Kurz izstrelil niz tvitov, v katerih je ostro zavrnil predlog, naj bo nepovratnih sredstev v skladu za okrevanje za 500 milijard evrov. Višina nepovratnih sredstev in na sploh obsega svežnja je sicer za varčno četverico – Nizozemsko, Avstrijo, Švedsko in Dansko – že vseskozi problem.

Izhodišče je za zdaj še vedno Michelov prvi kompromisni predlog, ki predvideva prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, od tega dve tretjini za nepovratna sredstva in tretjino za posojila.

Med ključnimi odprtimi vprašanji so obseg proračuna in rabati, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, pogojevanje in upravljanje ter novi lastni viri.