Na konferenci, ko smo komentirali zadevo Hartman, me je gledalec vprašal, kaj pa s korupcijo v sodstvu in v tožilstvu in sem mu odgovorila, da bo tožilstvo in policija preganjala korupcijo ne glede na to, kje se bo pojavila in ne glede na to, kdo bo storilec. Mislim, da udejanjam to obljubo. Žal se je res pojavila v naših tožilskih vrstah. Javnost smo o tem takoj obvestili, ker sami ocenjujemo, da je to vendarle negativen družbeni pojav, na katerega smo morali mi prvi reagirati.
To je tudi nedobrodošla novost, saj gre za primer prve aretacije tožilca v Sloveniji. Se čutite ob tem kakorkoli osebno odgovorni?
Jaz se vedno čutim osebno odgovorna za celotno tožilsko organizacijo in zato sem tudi v tej zadevi, ko se je prvič pojavil najmanjši sum, reagirala in sodelovala z našo vodjo skupine državnih tožilcev za posebne zadeve, ki je ta sum odkrila pri svojem delu, ko so obravnavali neko kriminalno združbo, povezano s povsem drugačnimi kaznivimi dejanji. Skupaj s slovensko policijo so bili nato izvajani ukrepi, ki naj bi presodili in preverili, ali je sum utemeljen ali ni. Žal se je izkazalo, da je.
Na novinarski konferenci ste bili o ozadju celotnega primeru zelo skrivnostni. Zakaj?
Zadeva je šele v pričetku. Pravzaprav se predkazenski postopek zaključuje. V interesu preiskave je, da se za sedaj javnosti ne daje podrobnejših podatkov.
V zadnjih mesecih torej trije odmevni primeri. Najprej Šuštar, potem Kodrič, sedaj Glavar. Ali bomo izvedeli še za kakšno ime?
To je pravzaprav nehvaležno obljubljati. Organi odkrivanja delujejo in so tudi dobili ustrezna znanja. Sodelovanje med tožilstvom in policijo daje seveda višje rezultate, kot je bilo to v preteklosti. Če takšni storilci in takšna dejanja so, mislim da jih bomo odkrili in da bomo še kaj izvedeli iz tega področja.
Ali število odkritih primerov kaže na to, da se je korupcija med državnimi uradniki razpasla ali pa, da je tudi delo policistov bolj učinkovito?
Mislim, da to drugo. Doslej na tem področju ni bilo mogoče narediti velikih korakov, ker je to dejanje, ki je storjeno na skrivaj med udeleženci, ki vsi odgovarjajo zanj. Torej nimajo interesa, da se razkrije. Sedaj se je pravzaprav tudi razširil vir informatorjev. Gre za finančne institucije, ki nam včasih nudijo pomembne ali pa uporabne podatke in pa za posebne operativne metode in sredstva, ki nudijo širše možnosti odkrivanja.
V javnosti se govori tudi o pred leti postavljenem eksplozivu pod avtomobil poslanca Jelinčiča. Kaj ste tožilci storili v tem primeru?
Doslej je bil to spis neznanega storilca in sicer s kvalifikacijo za klasično kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, oziroma ogrožanja varnosti. Da bi takšno dejanje, ki je bilo sicer storjeno proti predstavniku zakonodajne oblasti, doseglo nivo terorizma ali kaznivega dejanja atentata na politično osebnost, bi morali storilcu dokazati, da ga je storil z namenom, da ogrozi ustavno ureditev Slovenije ali pa varnost države Slovenije. To je seveda pri teh dejanjih problem.
