Naslovnica

Koštunica o Makedoniji in Kosovu

Beograd, 14. 06. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na redni mesečni novinarski konferenci spregovoril tudi o Kosovu in Makedoniji. Vnovič je ostro kritiziral ustavni okvir za Kosovo, ki ga je pripravil posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za pokrajino Hans Haekkerup. Zavzel se je tudi za podrobno preiskavo primera tovornjaka-hladilnika, v katerem so našli trupla kosovskih Albancev, obenem pa ostro napadel javne prepire visokih policijskih in vojaških funkcionarjev v Srbiji glede odgovornosti za ta zločin.

Predsednik ZRJ je vnovič ostro kritiziral ustavni okvir za Kosovo in njenega avtorja Haekkerupa. Ta naj bi po nedavnih pogovorih, ki jih je imel s Koštunico, zatrdil, da so bili pogovori "zelo plodni". Koštunica se ne strinja s tako oceno, saj se Haekkerup po njegovih besedah sploh ni želel pogovarjati o morebitnih spremembah tega okvira in se ni zmenil za pripombe jugoslovanske strani v zvezi z dokumentom. Začasni ustavni okvir vsebuje po Koštuničevi oceni veliko prvin, ki prejudicirajo prihodnji status Kosova, "popolnoma nedopustno pa je, da v Haekkerupovem dokumentu niti enkrat nista omenjena Srbija in ZRJ".

Še bolj nevaren primer "poskusa bežanja pred kosovsko stvarnostjo" oziroma posledica tega bežanja naj bi bil položaj v Makedoniji, kar je po Koštuničevi oceni "najboljši primer zanemarjanje nečesa, kar je pravzaprav bistvo albanskega problema". Nobenega dvoma ni, da se na območju soočamo s kršitvijo človekovih pravic, tudi tistih, ki se nanašajo na albansko in druge manjšine. Toda v Makedoniji ne gre za kršitve človekovih pravic, marveč za klasično ozemeljsko vprašanje. Mednarodna skupnost z načenjanjem vprašanja ustavne preureditve Makedonije oziroma preobrazbo te države v dve federativni enoti samo izkrivlja in prikriva bistvo makedonskega problema, je med drugim povedal jugoslovanski predsednik.

Koštunica je v zvezi z množičnimi grobišči kosovskih Albancev omenil poročanje beograjskih časnikov o ukazih vodilnih ljudi jugoslovanske vojske 30. aprila 1999, ki so se nanašali na "sanacijo" bojišč na Kosovu. Poudaril je, da so letala zveze NATO istega dne bombardirala poslopja generalštaba ter republiškega in zveznega ministrstva za notranje zadeve, nekaj dni prej in kasneje pa še druge pomembne infrastrukturne objekte v Srbiji. Koštunica zato meni, da bi se vsaj zaradi civilnih in vojaških žrtev morala prenehati medsebojna obtoževanja policijskih in vojaških funkcionarjev oziroma javna preiskava primera tovornjaka-hladilnika v časnikih. Predsednik je kritiziral tudi oblast v republiki Srbiji, ker kasni z zamenjavo sodnikov, ki bi pospešila to in druge preiskave.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10