Jugoslovanski predsednik je še dejal, da nove oblasti intenzivno pripravljajo nova pravna načela, ki bi temeljila na mednarodnih kriterijih, izšla pa so iz "mirne revolucije" oktobra lani, ko je padel režim nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Med temi ukrepi je izpostavil oblikovanje zveznega ministrstva za manjšine in etnične skupnosti, sprejem zakona o amnestiji, spremembo zakona o kazenskem postopku ter odločitev o ustanovitvi Komisije za resnico in spravo.
Koštunica je tudi zavrnil obrambo človekovih pravic le na podlagi etničnih kriterijev. Ob tem je še omenil, da je bilo po podatkih Mednarodnega odbora Rdečega križa v srbskih zaporih 5. oktobra lani 787 Albancev. 146 jih je bilo izpuščenih še pred sprejemom zakona o amnestiji, 220 po sprejemu tega zakona, 436 pa jih je še vedno zaprtih. "Na področju varstva človekovih pravic smo storili že precej, vendar pa je jasno, da smo pretekli le del poti," je še menil Koštunica, ki naj bi se pred vrnitvijo v Beograd srečal še z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom ter s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom.
Pogajanja med uradnim Beogradom in oboroženimi Albanci z juga Srbije, ki so danes potekala v kraju Lučane, so se končala brez posebnega dogovora, je sporočil posebni odposlanec zveze NATO Peter Feith. Feith, ki je sodeloval na pogovorih, je dodal, da bo prihodnji krog pogajanj potekal prihodnji teden.
Pogajanja so se pričela dopoldan, poleg Feitha pase jih je udeležila še beograjska delegacija pod vodstvom podpredsednika srbske vlade Nebojše Čoviča, albansko stran pa so predstavljali voditelji Osvobodilne vojske Preševa, Medvedje in Bujanovca (UCPMB) v civilu. Prvi krog pogajanj je bil 23. marca v Merdarah, Beograd pa je na njih nadaljevanje pogovorov pogojeval z izpustitvijo šestih srbskih ujetnikov, ki jih zadržuje OVPMB. Albanci ujetnikov do danes še niso izpustili.
