Danes se je vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je pretekli teden podalo odstopno izjavo, odzvalo na poročilo organizacije Transparency International, ki kaže, da je Slovenija na lestvici po koruptivnosti med evropskimi državami najbolj nazadovala.
V obširnem odzivu so predsednik komisije Goran Klemenčič in podpredsednika Liljana Selinšek ter Rok Praprotnik zapisali, da so na to obširno opozarjali v letnih poročilih za leta 2010, 2011 in 2012, državni zbor pa, kot dodajajo, ni nobenega od teh poročil obravnaval na plenarnih zasedanjih.
Ob tem ugotavljajo, da je kljub temu "del medijskega in političnega prostora in velik del neobremenjene strokovne ter splošne javnosti" njihovo dejanje razumel pravilno. Menijo, da se je z njihovim odstopom odprlo majhno okno priložnosti za dejansko razpravo o vsebini in reševanju problemov, s katerimi so se srečevali in nanje opozarjali.
V tokratnem odzivu pa so politiki in slovenski javnosti ponudili nabor ukrepov in dejanj, ki bi po mnenju senata komisije pomenil korak od razpravljanja o sistemski korupciji h konkretnim aktivnostim zoper njo. "Odgovornost za vladavino prava se začne v politiki in administraciji. Poudarjamo, da odgovornosti za boj zoper tovrstno korupcijo ne smemo v celoti prenesti na nadzorne organe, na policijo, tožilstvo ali sodišča. Ti moramo/morajo svoje delo opraviti," so zapisali.
Javna in transparentna preiskava Teš 6
Pod prvo točko so predlagali ustanovitev javne in transparentne preiskava projekta Teš 6. Pri tem dodajajo, da je to po izgradnji avtocest daleč največja investicija v državi. Obremenjena je s številnimi sumi kaznivih dejanj, nasprotij interesov, nesmotrnosti in negospodarnosti porabe denarja, pojasnjuje senat KPK.
Teš 6 trenutno preiskujejo na policiji, tožilstvu, KPK in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Zaradi zakonskih omejitev pa nobeden od omenjenih organov ne more celovito obdelati problematike in dati ključnega odgovora, zakaj se je to zgodilo, kdo je kaj storil in kaj je treba storiti, da se to ne bo ponovilo.
Vodstvo KPK ob tem dodaja, da se je zadeva ustavila že takoj. "Kljub izrecni podpori s strani predsednice vlade, finančnega ministra in predsednika uprave Soda smo naleteli na odklonilen odziv predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela do tega, da bi Računsko sodišče dobilo pristojnosti revizije nad Teš 6 in skupaj z drugimi neodvisnimi organi opravilo revizijo," so zapisali.
Na sestanku pri premierki Alenki Bratušek konec avgusta letos so se nato dogovorili, da Računsko sodišče zadevo ponovno premisli in da se poiščejo druge rešitve, a se to ni zgodilo.
Senat KPK predlaga izvedbo javne preiskave za revizijo z vidika smotrnosti in pravilnosti investicije ter izvedbo javne preiskave premoženjskega stanja vseh, ki so bili udeleženi v projektu, in njihovih družinskih članov. Preiskava mora imeti vse potrebne instrumente za pridobivanje podatkov ne glede na stopnjo tajnosti in za opravljanje razgovorov z osebami, predpisati pa je treba tudi primerno visoke kazni za neodzivanje na zahteve za izročitev dokumentacije, nekooperativnost odgovornih oseb in posredovanje podatkov.
Preiskava bi morala po mnenju KPK pokazati, zakaj se je vse skupaj zgodilo, kdo so ključni akterji, zoper koga je mogoče ukrepati (civilno/kazensko, odvzem nedovoljene premoženjske koristi) in kako preprečiti, da se podobne zgodbe ne bi ponovile. Če bi se izkazalo, da nečesa ni mogoče ugotoviti, bi morali ugotoviti tudi, kje so razlogi za to in kako v prihodnje preprečiti prikrivanje tovrstnih ravnanj. Preiskavo bi morali končati v enem letu, ugotovitve pa bi morale biti javne.
Po enakem postopku je treba preiskati tudi bančno luknjo
Poleg tega KPK predlaga tudi javno in transparentno preiskavo bančne luknje. Pri tem dodajajo, da bo "luknja" strošek davkoplačevalcev, kar pomeni, da so se izgube bank socializirale. "Iz tega razloga bodo stroški sanacije bank kriti iz davkoplačevalskega denarja, zato poraba tega denarja ne sme in ne more biti tajna, kot je to sicer običajno v bančnem poslovanju".
V okviru preiskave bančne luknje bo morala država po mnenju KPK ustanoviti javno preiskavo po vzoru Islandije. Tudi pri tej preiskavi KPK priporoča primerne kazni za tiste, ki ne bodo želeli sodelovati, hkrati pa podaja podobne cilje preiskave kot pri Teš 6. Rok te preiskave bi moral biti eno leto, prav tako pa morajo biti po mnenju senata komisije izsledki preiskave javni.
Hkrati pa je KPK še zapisal, da je julija letos na pobudo finančnega ministra Uroša Čuferja opravil celovit pregled oziroma oceno korupcijskih tveganj pri uveljavljanju zakona o slabi banki in ugotovil je katastrofalno stanje. Poročila so poslali premierki, guvernerju Banke Slovenije, ministru za finance in drugim odgovornim osebam, dobil pa je le veliko moralne podpore in obljube, da bodo te stvari upoštevane v nadaljnjih zakonskih spremembah.
KPK pri tem opozarja, da je pri zadnjih spremembah zakona o bančništvu predlagal, da bi bile najbolj problematične naložbe javne, a v spremembah zakona tega niso sprejeli. V mnogo drugih državah, kjer je bila že pred desetletjem ali pred kratkim izpeljana sanacija bančnega sistema, so bili ključni podatki javni in enako mora biti tudi v Sloveniji, če "želimo doseči dolgoročno izboljšanje stanja". "Konec koncev je že dolgo znano, da je transparentnost najhujši sovražnik korupcije," dodajajo.
Bodo poslanci podprli razkritje svetovalnih in odvetniških pogodb?
Komisija tudi svetuje sprejetje novele zakona o dostopu informacij javnega značaja, ki bi omogočil razkritje odvetniških, svetovalnih, sponzorskih in donatorskih pogodb, ki jih sklepajo podjetja v posredni in neposredni lasti države in občin v aplikaciji Supervizor in s tem razkritje in posledično preventivno omejevanje – po mnogo raziskavah in ugotovitvah – enega najbolj škodljivih in razširjenih načinov lobistično-politično-medijsko-klientelističnega "rentništva" v tranzicijski Sloveniji.
Ob tem KPK pojasnjuje, da je bil predlog te novele ob sodelovanju KPK in informacijskega pooblaščenca že pripravljen na notranjem ministrstvu, trenutno pa je v obravnavi v državnem zboru, kjer je že naletel na precejšnje pritiske. "Vsak poslanec bo imel že v kratkem možnost izkazati, koliko je iskren pri podpori ukrepom za omejevanje sistemske korupcije," dodaja senat komisije.
Javno zdravstvo mora biti informatizirano in centralizirano
KPK tudi priporoča centralizacijo in informatizacijo javnega naročanja v javnem zdravstvu. Prav korupcija v zdravstvu je po mnenju KPK eden najresnejših problemov, ki ima sistemske korenine v prepletanju javnega in zasebnega, zato je potrebna celovita reforma zdravstvenega sistema, opozarja KPK.
Ministrstvu za zdravstvo zato predlagajo, da standardizira nabavo zdravil in medicinskih pripomočkov ter centralizira postopke javnega naročanja za potrebe javnega zdravstva, pri tem pa je treba organizacijsko zagotoviti ustrezno časovno rotacijo kadra, ki se ukvarja z javnim naročanjem, da se prepreči nedovoljena ali tvegana povezava med dobavitelji in javnimi uslužbenci, ki izvajajo postopke javnega naročanja. Hkrati bi morali ustrezno spremeniti zakonodajo, da bi slovenski naročniki v javnem zdravstvu lahko sodelovali pri javnih naročilih večjih javnih zdravstvenih sistemov v večjih članicah Evropske unije, ki po zdaj že potrjenih podatkih za isti material dosegajo bistveno nižje cene kot slovenski naročniki.
Pri državnem kadrovanju mora biti vnaprej znano tveganje nasprotja interesov
Prav tako v KPK predlagajo hitro sprejetje zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki bo vključeval ukrepe za transparentnost imenovanja in odločanja nadzornikov ter uprav v podjetjih v posredni ali neposredni večinski lasti države. Zakon naj zahteva vnaprejšnje razkritje potencialnega ali obstoječega nasprotja interesov.
Za poslance, funkcionarje vlade in ministrstev komisija predlaga sprejetje etičnega kodeksa. Na lokalni ravni zagovarja sprejetje zakonodaje, ki bo "v določenih primerih omogočala odpoklic župana".
Potrebna je možnost za odpoklic javnih funkcionarjev
Zavzema se tudi za sprejetje zakonodaje, ki bi na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcijske zakonodaje ob zagotovljenem sodnem varstvu predvidevala sodno izvršljiv odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije za določen čas.
Komisija predlaga vladi in DZ spremembe poslovnika, ki bodo okrepile transparentnost sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov. Vsak predlog predpisa naj bi tako obvezno vseboval tudi podatke o tem, ali je pri pripravi določenega predpisa sodeloval zunanji svetovalec oz. kakšna je "zakonodajna sled".
Obenem predlaga ureditev in javno dostopnost ter transparentnost evidence Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter sprememb namembnosti zemljišč. Vzpostaviti pa želi tudi konkretno razpravo o sistemski reorganizaciji delovanja inšpekcijskih služb.
Prav tako predlaga sprejetje sistemskega zakona, ki bo stanovske organizacije, kot so odvetniška, zdravniška ali notarska zbornica, zavezal k vzpostavitvi učinkovite samoregulacije ter preglednega in javno dostopnega sistema za spremljanje delovanja njihovih razsodišč ter izrečenih sankcij.
Ne nazadnje pa KPK predlaga spremembo novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta bi med drugim okrepil pooblastila komisije na področju nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in korupcijsko izpostavljenih kategorij javnih uslužbencev. Prav tako bi se okrepile pristojnosti KPK na področju omejitev poslovanja, nezdružljivosti funkcij in nadzora nad sprejemanjem daril. Zakon bi obenem vzpostavil svet komisije, ki bi ga imenoval DZ in bi predstavljal organ nadzora nad delom KPK z vidika integritete, objektivnosti in učinkovitosti njenega delovanja.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.