Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) se sooča z javnimi odzivi glede očitanih kršitev integritete predsednika vlade Roberta Goloba, povezanih s spornimi SMS sporočili, domnevno vezanimi na kadrovanje v policiji.
Medtem ko odvetnik premierja Goloba, Stojan Zdolšek, poskuša dejanja minimalizirati, trdeč, da KPK očita zgolj eno sporno dejanje in da tovrstne interakcije ne bi smele predstavljati kršitve, v Komisiji za preprečevanje korupcije poudarjajo, da osnutek ugotovitev navaja zgolj samo ravnanje, medtem ko so utemeljitev in vsi dokazi v obsežnejšem, še nerazkritem dokumentu.
Pravni strokovnjak za javno upravo dr. Rajko Pirnat poudarja, da je v takšnem primeru irelevantno, ali gre za eno ali šest kršitev. Prav tako ocenjuje, da je "nesprejemljivo to, da se politiki zdaj o Komisiji za preprečevanje korupcije izražajo kot o nekem instrumentu za politično bojevanje".
Po njegovem mnenju bi se javni funkcionarji morali vzdržati takšnih izjav in ne smejo s svojimi komentarji nižati standardov integritete in neodvisnosti institucije. Kljub navedbam odvetnika Zdolška, da so obtožbe KPK pretirane, Pirnat vztraja, da lahko tudi SMS vpliva na kadrovanje v policiji in je bilo poleg SMS-a "gotovo še kaj več", kar je botrovalo uvedbi preiskave.
Glede premierjeve obljube, da bo odstopil v primeru ugotovljene kršitve integritete, Pirnat pojasnjuje, da je pravno gledano odločilen trenutek sprejetje končnih ugotovitev, torej končnega akta Komisije za preprečevanje korupcije.
Kljub morebitnemu upravnemu sporu, ki ga zoper ta akt Golob lahko sproži, ta spor ne bo zadržal pravnega učinkovanja odločitve. To pomeni, da bodo ugotovitve KPK začele veljati s pravnomočnostjo, kar bo test Golobove obljube in njegove zavezanosti spoštovanju neodvisnih institucij, ki jih politični akterji, še zlasti iz njegove stranke, običajno poudarjajo kot ključne za demokratično družbo.
Situacija razkriva tudi širši problem, da v Sloveniji po mnenju Pirnata trenutno ni dovolj močne politične sile, "ki bi se res zavzemala za neodvisne institucije, zlasti seveda za neodvisnost in učinkovito delovanje KPK."
Politične sile pogosto očitajo, da gre pri KPK za birokratski mehanizem, namesto da bi podprle njeno neodvisno delovanje v skladu z zakonom.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.