Kralj umira sodi v niz Ionescovih iger s konca štiridesetih in petdesetih let 20. stoletja. Delo je napisal kot neke vrste poskus privajanja na smrt, saj je bil s slednjo obseden večji del življenja. Tema smrti se v Ionescovih delih neprestano ponavlja. Obravnaval jo je v dramah, novelah, memoarih in dnevnikih.
Slovenska gledališka publika Ionesca, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov t.i. gledališča absurda, dobro pozna, saj so na slovenskih odrih odigrali že 24 njegovih del. V Primorskem dramskem gledališču pa je po zelo uspešni Plešasti pevki to druga uprizoritev kakega njegovega dela. V njej avtor razkriva tragično in komično dimenzijo absurdnosti človekovega vnaprej izgubljenega boja
