Nevesto, ki sicer ni modre krvi, je k oltarju, kjer jo je čakal prestolonaslednik Frederik, pripeljal njen oče John Donaldson, sicer profesor matematike. Ženinu v svečani uniformi danske mornarice so se ob pogledu na nevesto v poročni obleki barve šampanjca orosile oči. Nevestino obleko so krasili šestmetrska vlečka in všitki iz sto let starih čipk, ki so jih izvezle redovnice v nekem irskem samostanu. Ko sta ženin in nevesta sedela pred oltarjem, sta plašno pogledovala drug k drugemu, se držala za roke in se smehljala.
Poroko je na velikih ekranih na ulicah spremljalo veliko ljudi, ki so navdušeno pozdravljali 35-letnega princa in njegovo 32-letno nevesto, ko sta se peljala na poročno ceremonijo. Prestolonaslednik Frederik, oblečen v dansko mornariško uniformo, je imel solze v očeh, ko je njegova princesa v belem satenu in vlečki, ki jo je krasila kar 100 let stara čipka, hodila po ladji katedrale v Kopenhagenu, kjer sta si obljubila večno zvestobo. Kopenhagenski škof, Erik Svendsen, je v svoji pridigi dejal, da "nič v resničnem svetu ni tako enostavno, kot je v pravljicah", bodoči podložniki prestolonasledniškega para namreč od Mary Donaldson pričakujejo, da bo obdržala svoj poklic in se s tem vzdrževala. Donaldsonova je v Avstraliji bila zaposlena kot agentka za prodajo nepremičnin.
Po poročnem obredu sta se mladoporočenca s kočijo po ulicah Kopenhagna vrnila v kraljevsko palačo Amalienborg, od tam pa na grad Fredensborg, kjer so priredili poročno slavje za 682 povabljencev.
Princ Frederik in Mary Donaldson sta se spoznala med olimpijskimi igrami v Sydneyu leta 2000 v nekem lokalu. Mary ni vedela, da se je seznanila s pravim princem. Kasneje je njuno romanco Donaldsonova opisala kot 'pravljico', Dance pa je očarala, ker se je učila njihovega jezika, sprejela dansko državljanstvo in se spreobrnila v luteransko vero.
Tudi sicer je kraljeva družina na Danskem zelo priljubljena. Najstarejšo kraljevo hišo v Evropi, katere rod lahko zasledujemo do vikinga Gorma, ki je umrl leta 958, podpira kar 82 odstotkov Dancev, kar je še enkrat več kot leta 1972, ko je sedanja kraljica Margareta sedla na prestol.
