Naslovnica

Kratki stiki jedrske elektrarne Temelin

, 25. 05. 2024 23.19 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Temelin stoji kakih 50 km od avstrijske meje in kot betonski tujek leži sredi ene najlepših in doslej še precej ekološko neokrnjenih pokrajin v Češki republiki. Debate glede odprtja Temelina so že nekaj časa burile tudi češko javnost.

Toda, ko je po dolgih letih gradnja JE Temelin prvič postala aktualna, so se dela na njej le zaključila. 10. oktobra letos je češki urad za jedrsko varnost le odobril njen zagon. Ta svečani trenutek so v živo predvajale tudi mnoge televizijske in radijske postaje, premier Miloš Zeman in minister za industrijo Miroslav Gregr pa sta s svojo prisotnostjo samo še poglobila občutek prelomnosti samega dogodka. Mnogi drugi politiki, med njimi tudi nekdanji premier in sedanji vodja opozicije Vaclav Klaus, podpirajo projekt jedrske elektrarne Temelin. Vsi ti opozarjajo, da JE izpolnjuje evropske standarde in da ni nevarna za okolje.

Gradnja JE Temelin se je začela že v časih socializma. Objekt, ki je stal kakih 25 milijonov ameriških dolarjev, je najdražji v češki zgodovini. Prvotna predvidevanja o njegovi ceni so bila nekolikokrat prekoračena, toda spornost samega projekta je treba iskati drugje. Temelinski reaktorji izhajajo še iz sovjetskih časov. Toda po letu 1989 se je takratna vlada odločila, da z gradnjo nadaljuje, ter da prvotno sovjetsko tehnologijo nadgradi z ameriškim operacijskim sistemom. Tako je nastal svojevrsten hibrid v varnost katerega dvomijo mnogi. Tudi sam Vaclav Havel nasprotuje JE Temelin. Odločitev, da se z njeno izgradnjo nadaljuje tudi v postsocializmu, naj bi bila ena največjih napak, ki so bile storjene v času njegovega predsednikovanja.

Druga opravičena kritika JE Temelin, ki jo med drugimi zagovarja tudi minister za okolje Miloš Kužvart, izhaja iz spoznanja, da Češka že danes proizvaja več elektrike kot jo pravzaprav potrebuje. Ko bo leta 2002 JE Temelin začela delovati s polno močjo, bo predstavljala vir kakih 20% češke proizvodnje elektrike. A ker bo velika večina te elektrike presežne, je sama JE Temelin pravzaprav odvečna. Zato bi bilo bolj razumno denar, ki je bil namenjen njeni izgradnji, vložiti v razvoj obnovljivih virov energije in oblik varčevanja z že obstoječimi energetskimi viri.

Z odprtjem in obratovanjem JE Temelin je njena problematičnost dobila tudi večje mednarodne razsežnosti. Sosednja Avstrija, ki nasprotuje jedrski energiji, je zagrozila, da zaradi Temelina ne bo podpirala vstopa Češke v Evropsko unijo. Prav tako –

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9