Zaprtje ameriške vlade odneslo 24 milijard dolarjev

Američani so lažje zadihali. Potem ko so republikanci in demokrati v senatu dosegli dogovor o nadaljevanju proračunskega financiranja vladnih agencij in povišanju dovoljene meje javnega dolga, je čez nekaj ur tudi predstavniški dom ameriškega kongresa z udobno večino, 285 glasovi za in 144 glasovi proti, potrdil senatni predlog.

Predlog je podpisal še predsednik ZDA Barack Obama. Predsednikov podpis pomeni, da se bo lahko na delovna mesta vrnilo več sto tisoč uslužbencev zvezne vlade, ki so bili od 1. oktobra na prisilnem dopustu.

Predstavniški dom je predlog potrdil uro in pol pred iztekom roka, to je do šeste ure zjutraj po srednjeevropskem času. Rok ni bil več pomemben, ko je postalo jasno, da bo predlog potrjen, saj finančno ministrstvo ZDA čez noč ni plačevalo računov. Vendar pa je bila škoda pri zaupanju v stabilnost ZDA že narejena in dodatna se obeta že januarja. Financiranje vlade se podaljšuje le do 15. januarja, nova meja javnega dolga pa bo zadostovala le do 7. februarja.

Kot so pojasnili v bonitetnih hišah Moody's ter Standard & Poor's (S&P), bo zaprtje ameriške vlade, ki je trajalo 16 dni, rast največjega gospodarstva na svetu v zadnjem četrtletju na letni ravni oklestilo za od 0,5 do 0,6 odstotne točke. V S&P so ocenili, da je ameriško gospodarstvo zaradi tega izgubilo 24 milijard dolarjev. Doma je bilo na sto tisoče zveznih uslužbencev, zaprti pa so bili tudi nacionalni parki, ki so jedro ameriške turistične industrije.

Predlog zakona zahteva od ministrstva za zdravstvo, da potrdi, da bodo subvencije za zdravstveno zavarovanje v okviru velike reforme iz leta 2010, ki ji nasprotniki in zdaj tudi zagovorniki pravijo "Obamacare", dobivali res le tisti, ki jih potrebujejo. Predlog prav tako poziva k pogajanjem med senatom in predstavniškim domom glede znižanja proračunskega primanjkljaja.

Kitajska agencija znižala bonitetno oceno ZDA in ohranja negativne obete

Je pa danes kitajska bonitetna agencija Dagong znižala bonitetno oceno ZDA z A na A- in ohranila negativne obete. Za ta korak se je odločila kljub v kongresu sklenjenemu dogovoru. V agenciji pravijo, da ostajajo pogoji za potencialno plačilno nesposobnost ZDA "nespremenjeni". "Ključno dejstvo, da rast dolga občutno presega rast fiskalnih prihodkov in bruto domačega proizvoda, ostaja nespremenjeno," je zapisala agencija, ki se hoče upreti ameriškim velikanom Standard & Poor's, Fitch in Moody's. Dagong opozarja, da je plačilna sposobnost ZDA ranljiva, saj gospodarsko najmočnejša država na svetu svoje dolgove odplačuje z novim zadolževanjem. "Vlada se zato še vedno približuje skrajni meji zaradi krize plačilne nesposobnosti, česar ne morejo občutno ublažiti v bližnji prihodnosti," so zapisali.

Republikanci umaknili svoje zahteve

O zahtevah republikancev, zaradi katerih se je 1. oktobra ustavilo financiranje večjega dela vladnih agencij, pa ni ne duha ne sluha. Glede na ankete javnega mnenja je Obama, ki je od začetka vztrajal, da se ne bo pustil izsiljevati, iz boja izšel kot zmagovalec. Nemudoma po senatnem glasovanju je obljubil takojšen podpis predloga, ko ga dobi na mizo, in ponovil, da se je z republikanci pripravljen pogajati o vseh zamislih, ki bodo koristile ljudem in državi.

Obama ni kritiziral in ni kazal s prstom na krivce za skorajšnji stečaj ZDA, ampak je pohvalil voditelje obeh strank za dogovor. Republikanski pripadniki gibanja čajanke in teksaški senator Ted Cruz, ki so zakuhali krizo z uvodnimi zahtevami, da se v zameno za financiranje vlade in dvig meje javnega dolga odvzame denar zdravstveni reformi predsednika Obame, pa po porazu niso pokazali nobene pripravljenosti na prihodnje kompromise.

Cruz je obljubil, da se bo še naprej z vsemi silami boril proti reformi, in je kritiziral republikanske kolege v senatu, ker so sprejeli dogovor. Predsedniku predstavniškega doma Johnu Boehnerju iz Ohia pa so kongresni republikanci glasno zaploskali, ko je priznal poraz in dejal, da so se dobro borili, vendar jim ni uspelo zmagati.

"Američani so siti Washingtona"

Obama se je danes popoldne le odzval in ostro kritiziral kongresne republikance zaradi "nesmiselne" škode, ki so jo z zaprtjem vlade in zavlačevanjem pri dvigu dovoljene meje zadolževanja povzročili gospodarstvu, in jih pozval k resnemu delu. "Američani so siti Washingtona," je dejal Obama in obenem zagotovil, da so le ohranili zaupanje v kreditno verodostojnost ZDA.

Direktorica Mednarodnega denarnega sklada IMF Christine Lagarde je pozdravila dogovor, ampak hladno pripomnila, da je bistvenega pomena, da se meja dolga poviša na trajnejši način, s čimer se bodo zmanjšale nezanesljivosti. Kitajska, ki drži 1300 milijard dolarjev ameriškega dolga, je preko zunanjega ministrstva sporočila, da je ustrezno reševanje tovrstnih zapletov predvsem v interesu ZDA. Kitajska tiskovna agencija Šinhua pa je komentirala, da so si Američani le malce podaljšali zažigalno vrvico na lastni bombi.