Kot danes poroča hrvaški tednik Globus se upokojeni hrvaški general Ante Gotovina noče predati Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ker meni, da bi bil proces proti njemu političen, danes poroča. Gotovina je v krajšem telefonskem pogovoru z novinarjem tega tednika dejal, da je kot vojaški poveljnik ravnal v skladu z vsemi mednarodnimi konvencijami. "Meni lahko sodijo samo na političnem procesu, česar pa ne priznavam. Vsak moj ukaz je napisan v vseh mogočih mednarodnih konvencijah, ne samo v Ženevski konvenciji," je dejal Gotovina.
Globus navaja, da Gotovina ni pobegnil, temveč da se je skril na varno. Rahim Ademi, drugi hrvaški general, ki ga je haaško sodišče po trditvah medijev obtožilo za vojne zločine proti srbskim civilistom, je napovedal, da se bo prostovoljno predal sodišču. Ademi, ki je aktivni častnik hrvaške vojske, je za medije povedal, da je od danes na dopustu.
Zagrebški odvetnik Čedo Prodanovič, ki bo zagovarjal Ademija, je napovedal, da se bo danes sestal z Ademijem in da pristojni organi še niso sprožili postopka za aretacijo oziroma izročitev.
Hrvaški sabor naj bi o dveh zapečatenih obtožnicah Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki hrvaške generale bremenita vojnih zločinov nad Srbi v vojaških akcijah Nevihta, Blisk in Medački žep, na zaprti seji razpravljal že ta konec tedna. Zaprto sejo sabora je zahtevala opozicijska Hrvaška demokratska skupnost (HDZ), ki sicer vladni odločitvi o izročitvi generalov Haagu ostro nasprotuje. Predlog so kasneje sprejele tudi ostale stranke, vključno s strankami vladajoče koalicije.
Račan, ki je v imenu hrvaške vlade haaškemu sodišču sporočil odgovor na obtožnice, je sicer že večkrat ponovil, da ne more komentirati vsebine obtožnic, niti ne odgovora na njih. Obtožnici sta namreč do aretacije vseh obtožencev tajni. Ali bo morda do prvih aretacij prišlo že ta konec tedna, še ni znano.
Premier Račan je v pogovoru z našo dopisnico povedal, da je bila domovinska vojna obrambna in kot taka pravilna oziroma pravična. Zato ne sprejemajo očitkov in dvomov, ki se občasno pojavljajo in so deloma prisotni tudi v obtožnicah, ki so jih prejeli. Poudaril je, da je pomembno, da v takšnem trenutku Hrvaška ostane enotna, vendar se to ni zgodilo, saj je ena od strank oziroma njeno vodstvo sklenilo, da bo zavrnilo poziv haaškega sodišča ter s tem, po Račanovih besedah, zavrnilo spoštovanje zakonov. S tem je vodstvo stranke, torej HSLS, postavilo svoje člane vlade pred veliko preizkušnjo. Hrvaški premier je ob tem povedal, da ga trenutno najmanj zanima dejstvo, če ima vlada večino ali ne. Prepričan je, da je veliko pomembneje, za kaj bo večina v državi glasovala, ali za svojo prihodnost ali za mračni Balkan. Kljub temu meni, da večina ljudi, tudi v parlamentu, želi nadaljevati pot v evropske integracije.
Načelnik generalštaba hrvaške vojske general Petar Stipetić pa je v pogovoru z novinarji pred dnevi neuradno potrdil, da je Rahim Ademi eden izmed generalov, ki jih zahteva Haag. Čeprav torej doslej imena z obtožnic še niso uradno znana, hrvaški mediji predvidevajo, da sta poleg generala Ademija na obtožnicah še general Ante Gotovina in poveljnik posebnih enot notranjega ministrstva Mladen Markač.
Zaradi napovedane izročitve hrvaških generalov, obtoženih vojnih zločinov, mednarodnemu sodišču v Haagu, je na Hrvaškem prišlo do krize vlade. Hrvaška vlada je namreč v noči s sobote na nedeljo na izredni seji sprejela odločitev, da bo haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročila generale, obtožene vojnih zločinov. Zaradi odločitve so odstopili trije ministri iz Hrvaške socialno liberalne stranke (HSLS) - gospodarski minister Goranko Fižulić, minister za znanost Hrvoje Kraljević in obrambni minister Jozo Radoš - ter namestnik premiera Goran Granić.
Premier Račan je na ponedeljkovi novinarski konferenci dejal, da bo hrvaški sabor najverjetneje prihodnjo nedeljo, 15. julija, glasoval o zaupnici vladi, kar je premier zahteval po odločitvi hrvaške vlade o izročitvi hrvaških generalov Haagu. V primeru da poslanci vlade ne bi podprli z dvo-tretjinsko večino se Hrvaški obetajo predčasne volitve, vendar naj bi, po izračunih hrvaških medijev, Račan le dobil potrebnih 76 glasov podpore.
