Kot je za 24 ur dejal Bojan Trnovšek z ministrstva za notranje zadeve, se večina kršitev volilnega molka nanaša na razdeljevanje volilnega materiala po nabiralnikih, teh je bilo 47, v 21-ih primerih je šlo za trganje, barvanje in prelepljenje plakatov ter lepljenje novih plakatov, v 12-ih primerih pa za domnevne kršitve v sredstvih obveščanja. Največ prijav domnevnih kršitev je bilo na Štajerskem in sicer 21, sledi Ljubljana z okolico z 19-imi, Gorenjska s 16-imi in Primorska s 14-imi. Drugje po Sloveniji je bilo manj kot pet prijav.
"Doslej je uspelo policiji na terenu v dveh primerih ugotoviti kršitelja. Tako bo podan predlog sodniku za prekrške v zvezi s fizično osebo, ki je na območju Primorske na novo lepila plakate, in zoper lokalno kabelsko televizijo, ki je na območju Štajerske v času volilnega molka še vedno objavljala reklamno-propagandna sporočila za določene politične stranke", dodaja Trnovšek.
Za kršitelje molka so predvidene denarne kazni
Za kršitev določbe o volilnem molku je zagrožena najnižja kazen 20.000 tolarjev, med te kršitve pa sodi tudi agitiranje na volišču in motenje reda na volišču, z enako kaznijo pa se kaznujejo tudi državljani, ki, potem ko so glasovali, na opomin predsednika volilnega odbora nočejo oditi z volišča. Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje tudi trganje ali uničevanje volilnih plakatov, ki so bili nalepljeni v skladu z zakonom.
Kadar pa organizator oz. skupni organizator volilne kampanje opravlja plakatiranje v nasprotju z zakonom, recimo namešča plakate izven mest, ki jih za to določi občina, ali preleplja in uničuje plakate drugega organizatorja volilne kampanje ali pa v času volilnega molka lepi nove plakate, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev.
Prijave kršitev
Na notranjem ministrstvu deluje dežurna služba, kamor lahko državljani sporočate podatke o domnevnih kršitvah volilnega molka. Te lahko državljani v nočnem času, in sicer danes od 19. ure do 7. ure zjutraj sporočajo operativno-komunikacijskemu centru generalne policijske uprave na telefonsko številko 080 12 00. Dežurna služba notranjega ministrstva pa bo podatke o omenjenih kršitvah sprejemala čez dan, in sicer v nedeljo od 7. do 19. ure na telefonskih številkah 080 21 13 in 01/472 48 15.
V času volilnega molka je, kot že rečeno, prepovedana sleherna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov ali katero od političnih strank. Začetek volilnega molka posredno določa peti člen zakona o volitvah v državni zbor, ki pravi, da se mora javna volilna propaganda končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja.
Volilno propagando pa natančneje opredeljuje prvi člen zakona o volilni kampanji, po katerem gre pri kampanji za vsa politično propagandna sporočila in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volilcev pri glasovanju o kandidatih za poslance državnega zbora, za predsednika republike in za člane občinskih svetov ter župane. Gre pa zlasti za volilno propagando v javnih glasilih in drugih sredstvih javnega obveščanja, plakatiranje in predvolilne shode oziroma vsa politična propagandna sporočila, katerih namen je vplivati na odločanje volilcev.
Pri varuhu človekovih pravic tokrat ne sprejemajo prijav
Za razliko od zadnjih parlamentarnih volitev leta 2000 tokrat v uradu varuha človekovih pravic niso organizirali dežurne službe, ki bi sprejemala prijave glede domnevnih kršitev volilnega molka in kršitvah pravic volivcev, ki jih ti ne bodo uspeli razrešiti pri pristojni volilni komisiji. Ugotavljajo, da na dosedanjih volitvah ni bilo večjih nepravilnosti oziroma nepravilnosti, ki bi jih lahko varuh človekovih pravic rešil takoj. Po njihovih ugotovitvah so pristojne službe, ki so spremljale potek dosedanjih volitev, tudi korektno opravile svoje delo, kot zagotavljajo, pa bodo za prijave hudih kršitev na volitvah dostopni od ponedeljka dalje. V uradu varuha so sicer med spremljanjem državnozborskih volitev leta 2000 prejeli 70 prijav v zvezi z domnevnimi kršitvami na volitvah, od tega 45 anonimnih.
Predhodne kršitve volilnih pravil
Od začetka volilne kampanje - od 11. oktobra do 7. novembra - je policija ugotovila 30 prekrškov po zakonu o volilni kampanji in tudi devet kaznivih dejanj. Pri prekrških je šlo v 21 primerih za poškodovanje plakatov, trganje ali prebarvanje, pet je bilo primerov tatvin panojev, en primer poškodovanja panojev, v dveh primerih je šlo za kršitev proste odločitve volilcev, v enem pa za ponarejanje listin. Omenjena kazniva dejanja so bila v glavnem povezana z volilno propagando. Tudi na notranjem ministrstvu so od začetka volilne kampanje prejeli nekaj prijav domnevnih kršitev, in sicer 15, večinoma zaradi plakatiranja v nasprotju z odloki in trganja plakatov, dva primera sta bila povezana z javnimi shodi in trije z javnimi glasili.
Za primerjavo naj navedemo, da je dežurna služba notranjega ministrstva v času predsedniških volitvah leta 1997 prejela 70 prijav domnevnih kršitev volilnega molka, na podlagi izsledkov pa so potem šest prijav predali sodniku za prekrške, ki je odločil, ali je šlo za kršitev volilnega molka ali ne. Na lokalnih volitvah leta 1998 je omenjena služba zabeležila 41 prijav, sodniku za prekrške pa je bil podan en predlog.
