Srečanja se udeležujejo številni predstavniki vlad, vodstva evropskih nacionalnih gospodarskih zbornic, predstavniki velikih gospodarskih družb in predstavniki ustreznih parlamentarnih odborov.
Eurochambres prek nacionalnih zborničnih organizacij povezuje več kot 1300 evropskih zbornic za trgovino in industrijo. Gospodarska zbornica Slovenije je njegova članica od leta 1995. To vplivno zbornično združenje s sedežem v Bruslju predstavlja mrežo več kot 14 milijonov podjetij, od katerih je več kot 95 odstotkov malih in srednjih. V njegovih odborih in komisijah sodelujejo strokovnjaki in vodilni poslovneži iz vse Evrope. Združenje koordinira tudi številne projekte, ki so namenjeni dvigu kvalitete zborničnih storitev v njegovem celotnem omrežju.
Pred začetkom zasedanja Odbora pridruženih članic Eurochamres (Združenja gospodarskih zbornic EU) se je predsednik GZS Jožko Čuk včeraj v Berlinu sestal z visokimi predstavniki DIHT (Združenja nemških gospodarskih zbornic), BDA (Konfederacije nemških delodajalcev) in BDA (Konfederacije nemške industrije).
Predstavil je glavne značilnosti slovenskega gospodarstva ter vlogo GZS kot partnerja v ekonomsko-socialnem dialogu in promotorja slovenskega gospodarstva. Pogovarjali so se o možnostih za še tesnejše gospodarsko sodelovanje med državama. Gostitelji so predstavili trojno in komplementarno organiziranost zastopstva interesov nemškega gospodarstva.
Tudi nemške gospodarske zbornice artikulirajo splošen interes podjetij na področju ekonomske politike in opravljajo javno-pooblastilne naloge. DIHT je prek svojih 76-tih zunanjetrgovinskih predstavništev nosilec nacionalne gospodarske promocije. Združenja delodajalcev sklepajo kolektivne pogodbe, konfederacija nemške industrije pa se ukvarja zlasti s promocijo novih tehnologij, tržnimi raziskavami in pogoji poslovanja v posameznih panogah.
Vse tri organizacije tvorijo posvetovalno telo, ki posreduje vladi in parlamentu mnenja glede vprašanj, ki zadevajo vitalne interese gospodarstva. Na odboru pridruženih članov Eurochamres so osrednjo pozornost namenili vlogi gospodarskih zbornic držav kandidatk v pripravah na polnopravno članstvo v EU.
Strinjali so se s stališčem predsednika Čuka, da bi morala evropska komisija svoje podporne programe državam kandidatkam angažirati predvsem prek gospodarskih zbornic in drugih nevladnih organizacij, ne pa le prek državne administracije.
