Kmetijska politika tudi ne more biti samo stvar kmetijskega ministrstva, ampak mora biti vtkana v celoto razvojnih politik in na drugih področjih in o tem bi se bilo dobro v Sloveniji čim prej sporazumeti, je povedal Kučan. Slovenski pogajalci so dobro pripravljeni in tu problema za slovensko kmetijstvo ne bi smelo biti, saj 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda in 4 odstotki prebivalcev, ki neposredno živijo od kmetijstva, v primerjavi z drugimi ne morejo biti velik problem, lahko pa je to težava za posamezno kmetijo, še meni.
Kučan je odgovoril tudi na vprašanje o pismu v zvezi z Avnojskimi sklepi, ki ga je v petek naslovil na premiera Bajuka. Glede na to, da ima vlada stališče, da bo avstrijsko vlado ocenjevala po dejanjih, ne po stališčih, in tako tudi koroško deželno vlado in njenega glavarja Haiderja, zdaj pa se ta dejanja ponavljajo, je predsednikovo "trdno prepričanje, da Slovenija ne sme sprejeti razprave o Avnojskih sklepih niti v pogajanjih z EU niti v bilateralnih odnosih z Avstrijo". "To je sestavni del medvojne in povojne ureditve zaveznikov, odgovornost za to največjo nesrečo, ki je prizadela Evropo v prejšnjem stoletju, drugo svetovno vojno, in odgovornost za vrednote, za katere so se borili zavezniki. In takratna Jugoslavija, katere del je bila Slovenija, ni z Avnojskimi sklepi storila nič, kar bi po vsebini in formi odstopalo od tega, kar so zavezniki želeli in storili tudi drugje," je opozoril.
Kučan vlado sprašuje, kakšno je sploh njeno stališče do Avnojskih sklepov, ne samo zaradi zahtev po njihovi ukinitvi, saj je trdno prepričan, da je to temelj slovenske državnosti, kontinuiteta slovenske državnosti in tudi temelj, na katerega naslanjamo svojo zahtevo po t.i. sukcesijski usodi nekdanje skupne jugoslovanske države. Če si te temelje izpodbijemo, potem praktično slovenska država kontinuitete nima, je prepričan predsednik.
Na vprašanje o slovensko-hrvaških odnosih pa je Kučan dejal, da ni razlogov za spremembo njegove stare ocene. "Očitno gospodarski stiki - in to je vidno tudi na radgonskem sejmu, tako po številu razstavljalcev kot po prisotnosti hrvaških izdelovalcev na slovenskem tržišču - kažejo, da so to stiki daleč nad ravnjo, ki sta jo sposobni realizirati slovenska ali hrvaška država v medsebojnih odnosih," je menil.
