"Vstop v EU in NATO sta za Slovenijo najboljša možna izbira pri odločanju o prihodnosti države, čeprav bolj zadržani pravijo, da je to najmanj slaba možnost ali celo nasprotujejo takšni izbiri. Osebno sem prepričan, da je to za Slovenijo dobro, mora pa se dobro pripraviti in pokazati več samozavesti," je dejal Kučan. Za zdaj bi po njegovih besedah lahko rekli, da so priprave na vstop v unijo skrbne. "Vlada in državni zbor sta na stežaj odprla vrata evropski zakonodaji in drugim predpisom, da bi bili skladni s pravnim redom in standardi članic EU. Reforma javne uprave in nekatera privatizacijska vprašanja pa so morda najbolj občutljive točke naše evropeizacije. Najbolj odprto pa je še vedno vprašanje pogumnejšega, ustvarjalnega odpiranja slovenske narodne istovetnosti, ki jo določata predvsem jezik in kultura, k drugim evropskim narodom, torej moderno slovenstvo 21. stoletja, kar pa seveda ni zgolj naloga politike, je zaveza celotnemu slovenskemu intelektu," opozarja predsednik.
Na vprašanje, kaj meni o možnostih za reševanje odprtih problemov s Hrvaško, Italijo in Avstrijo, je predsednik odgovoril, da "ni takih vprašanj, ki bi peljala h konfliktnim odnosom s katero od sosed, če bodo sogovorniki odločeni in dovolj politično močni ter spoštljivi drug do drugega, da bodo našli skupne odgovore na odprta vprašanja, ne da bi pri tem okrnili nacionalne in državne interese držav, ki jih zastopajo". "Predvsem pa bi tudi želel, da ne bi delali državne politike na umetnih incidentih, ki se pojavljajo vselej, ko se na obzorju pokažejo pametne rešitve in na katere se potem politika odziva dostikrat neracionalno in mimo resničnih interesov," je opozoril. Možnosti celo za sorazmerno hitre rešitve odprtih vprašanj po njegovem mnenju vsekakor so. Vsi sogovorniki pa bi pri tem morali, kot je poudaril, spoštovati in upoštevati državne interese drug drugega, najprej državnopravne temelje sosed, njihovo ozemeljsko nedotakljivost, pravice manjšin in druge vrednote evropske politične demokracije in duhovne svobode, ter nujnost skupnega življenja v evropskem združevanju, ki zahteva odgovornost vsakogar za skupni mir, varnost in razvoj.
Slovenija je po predsednikovem mnenju življenjsko zainteresirana, da se politične, varnostne in gospodarske razmere v JV Evropi, posebej na prostoru nekdanje Jugoslavije, umirijo in ustalijo. "V naši zunanjepolitični strategiji bi to morala biti ena od prednosti. Zato je tudi prišlo do hitre navezave diplomatskih odnosov z ZRJ, zato želimo postaviti generalni konzulat v Podgorici in zato mislimo, da bi moralo biti ohranjeno mednarodno skrbništvo v BiH in na Kosovu. S padcem prejšnjega beograjskega režima so se odprle tudi možnosti za razrešitev nasledstva po načelu, da smo vsi enakopravni. Sem optimist, kot tudi verjamem, da se bodo odprla vrata za svoboden pretok ljudi, blaga, storitev, kapitala in tudi idej," pravi predsednik.
Spremembe v Srbiji lahko po njegovem mnenju pripomorejo tudi k hitrejšemu reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, BiH in Makedonijo. "Nove države na tleh bivše Jugoslavije so trdna stalnica in ne prehoden pojav, zato bi smeli pričakovati, da jim bodo enako, kot so že Sloveniji, in tudi pod enakimi pogoji odprta vrata v evropske in druge mednarodne povezave, brez katerih ni varne in razvijajoče se Evrope. Vzpostavitev diplomatskih odnosov z Beogradom je po svoje tudi sklepno dejanje procesa slovenskega osamosvajanja, kajti do nje je prišlo, ko je ZRJ pristala na načelo, da so vse države, nastale na tleh nekdanje Jugoslavije, njene enakopravne naslednice. To stališče je dalo prav tudi slovenskemu stališču, da je Jugoslavija razpadla in da se je Slovenija osamosvojila z razdružitvijo," je v pogovoru za STA še dejal Kučan.