Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji

Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.