Kurz želi, da bi Slovenija priznala nemško manjšino

Danes se je na obisku v Sloveniji mudil avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki ga je sprejel slovenski zunanji minister Kar Erjavec. Strinjala sta se, da imata državi na številnih področjih zelo dobre odnose, sodelovanje pa je mogoče še poglobiti, sta dejala.

Avstrija si želi, da bi Slovenija priznala nemškogovorečo skupnost kot manjšino in njene pravice zapisala v ustavo, podobno kot to velja za italijansko in madžarsko manjšine, pravi Kurz, ob tem pa priznava, da se zaveda, da ne gre za strnjeno skupino, ko sta omenjeni manjšini. "Vendarle pa gre za manjšino, ki predstavlja, vsaj upam, kulturno obogatitev Slovenije", je dejal. Dunaj ceni, da Slovenija zagotavlja ustrezna sredstva, predvsem za projekte na kulturnem področju.

Erjavec pa je v odgovoru ocenil, da trenutno ni veliko možnosti za spreminjanje ustave. Je pa zatrdil, da vlada nemškogovoreči manjšini zagotavlja vse pravice, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja.

V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah živelo okoli 2000 pripadnikov nemškogovoreče skupnosti, ki pa ne živijo na strnjenem območju. Komisija avstrijskega parlamenta za človekove pravice je v sredo sprejela resolucijo, v kateri poziva avstrijsko vlado, naj se zavzema za priznanje nemškogovoreče skupnosti v Sloveniji.

Avstrija ena pomembnejših partneric

Ministra sta govorila tudi o denacionalizaciji v Sloveniji. Vodja avstrijske diplomacije je ob tej priložnosti izročil seznam še odprtih primerov in se zavzel za njihovo čimprejšnjo rešitev.

Sicer pa sta govorila tudi o drugem krogu privatizacije v Sloveniji. Ta po besedah Kurza zanima tudi avstrijska podjetja, Kurz pa ob tem dodaja, da je temelj za nadaljnja avstrijska vlaganja gospodarstvu prijazno okolje.

Avstrija je tretja največji gospodarski partner in tretji največji tuji vlagatelj v Sloveniji. Lani je blagovna menjava znašala 4,3 milijarde evrov, vlaganja pa so doslej znašala okoli 5,7 milijarde evrov. 48 odstotkov vseh tujih naložb v Sloveniji je avstrijskih.

Popoldanski del pogovorov sta ministra namenila aktualnemu mednarodnemu dogajanju, predvsem razmeram v Ukrajini in BiH, arabski pomladi in Siriji. Kurz je v izjavi za medije na kratko ocenil, da razmere v Ukrajini zelo napete, glede BiH pa je poudaril, da je ne bi smeli izgubiti "z radarjev" EU. Prav Slovenija in Avstrija sta državi, ki si morata za to čim bolj prizadevati, je prepričan avstrijski zunanji minister.

Privatizacijo prmovirala tudi Bratuškova

Kurza sta sprejela tudi premierka Alenka Bratušek in predsednik republike Borut Pahor, pred vrnitvijo na Dunaj pa se bo srečal tudi s predstavniki nemškogovoreče skupnosti v Sloveniji.

Bratuškova in Kurz sta se na srečanju strinjala, da so politični in gospodarski odnosi med državama dobri, obstaja pa še možnost za povečanje sodelovanja na gospodarski ravni. Premierka je gostu predstavila potek privatizacije podjetij v državni lasti in poudarila, da je cilj slovenske vlade, da za ta podjetja pridobi dobre strateške partnerje, so sporočili iz njenega kabineta.

Izmenjala sta tudi poglede na krizne razmere v Ukrajini in se dotaknila vprašanja Bosne in Hercegovine. Strinjala sta se, da je treba BiH kljub ukrajinski krizi nameniti posebno pozornost in jo spodbujati na poti v evropske povezave.