Landaburuja bo danes v Ljubljani sprejel predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, na Brdu pri Kranju se bo na delovnem pogovoru sestal z ožjo pogajalsko skupino z EU pod vodstvom Janeza Potočnika in vodji delovnih skupin za pogajalska izhodišča ter na gradu Strmol z ministrom Bavčarjem. Poleg tega si bo ogledal, predvidoma s helikopterjem, tudi nekatere projekte, ki se v okviru programa pomoči Phare izvajajo v Sloveniji.
Jutri se bo Landaburu na GZS na delovnem zajtrku sestal s slovenskimi gospodarstveniki, v parlamentu s predsednikom odbora za zunanjo politiko Jelkom Kacinom in na zunanjem ministrstvu z državnim sekretarjem Ignacom Golobom. Sledila bodo še srečanja z ministrico za gospodarstvo Teo Petrin, finančnim ministrom Tonetom Ropom ter pravosodnim ministrom Ivanom Bizjakom. O obisku bo Landaburu skupaj z Bavčarjem spregovoril na novinarski konferenci.
Landaburu, ki je generalni direktor direkcije Evropske komisije za širitev postal pred dobrim letom dni, ko je po reorganizaciji komisije na položaju zamenjal Nikolausa van der Pasa, bo v Sloveniji prvič. Prihaja pa v času, ki je za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo izjemno pomemben. Z novo pogodbo je petnajsterica v Nici odprla vrata širitvi, potrdila pa je tudi širitveno strategijo, ki jo je pripravila Evropska komisija.
Strategija med drugim predvideva, da bi prve kandidatke za članstvo pristopna pogajanja lahko sklenile v letu 2002, vendar je datum le indikativen. Slovenija je to pozdravila, saj so njeni cilji bolj ambiciozni: pogajanja želi končati že do konca letošnjega leta, priprave na članstvo pa skleniti do konca leta 2002. V tem kontekstu se zavzema za določitev ciljnega datuma širitve, ki jo je kot možno ob izpolnitvi določenih pogojev napovedalo aktualno švedsko predsedstvo uniji.
Landaburu nedavno v pogovoru za tedenski bilten o širitvi Uniting Europe ni zavrnil možnosti, da bi prve kandidatke pristopna pogajanja končale konec letošnjega leta in ne v 2002, je pa opozoril, da je izpolnitev cilja odvisna od njih samih. Če cilja ne bodo izpolnile, naj ne krivijo drugih, je dejal. Posvaril je tudi pred preuranjenim in prenagljenim določanjem ciljnih datumov za sklep pristopnih pogajanj. Za konkretnejše časovno opredeljevanje procesa bodo morala po mnenju Landaburuja pristopna pogajanja bolj napredovati.
"Nisem prepričan, da bi bilo določanje datumov koristno - poteza bi se resda utegnila izkazati za stimulativno, po drugi strani pa bi bila lahko tudi negativna. Če časovnih ciljev ne bi izpolnili, bi to povzročilo velike frustracije," je menil. Pri tem je podvomil, da bi ciljni datumi še bolj spodbudili prizadevanja kandidatk za pospešeno izvajanje potrebnih reform.
Ciljne datume bi bilo po oceni Landaburuja moč določiti, ko bodo pristopna pogajanja bolj napredovala. Pri tem ni izključil možnosti, da bi bil čas zrel ob izteku švedskega predsedovanja uniji junija letos. Morda bo z diferenciacijo (med kandidatkami) na pogajanjih omogočeno določanje ciljnih datumov ob sklepu švedskega ali ob sklepu belgijskega predsedovanja (konec decembra letos), je povedal za Uniting Europe.
