FOTO: Leden oklep na krošnjah dreves povzročil veliko škodo

V gozdovih in sadovnjakih bodo svetovalci škodo zaradi žledoloma ocenjevali prihodnji teden, saj je v trenutnih razmerah nevarnost lomljenja vej oziroma drevja izjemno visoka. Po prvi oceni Zavoda za gozdove RS so poškodbe drevja zaradi žledenja prisotne na 15.000 hektarjev velikem območju. Največ poškodb drevja je v občini Pivka in na Postojnskem.

Leden oklep na krošnjah dreves, debeline do pet centimetrov, je v petek poškodoval gozdove tudi na območju Razdrtega in Knežaka.

Leden oklep na krošnjah dreves se je začel nabirati že v četrtek popoldne, in sicer na nadmorski višini med 500 in 800 metri. Preko noči in v petkovih dopoldanskih urah se je ledeni oklep debelil in dosegel debelino tudi pet centimetrov. Žledenje se na nekaterih območjih še vedno nadaljuje, ocenjujejo na zavodu za gozdove.

Lomljenje drevja z glasnim pokanjem se je ponekod začelo že v četrtek. Lomile so se krošnje dreves. Prelomila so se tudi posamezna tanjša drevesa ter drevesa z asimetričnimi krošnjami, zlasti na gozdnih robovih in ob poteh. Na prizadetem območju prevladujejo gozdovi listavcev in bora. Žledi tudi na območju Kanala ob Soči in Kobarida na nadmorski višini nad 400 metrov. Zaenkrat na tem območju večjih poškodb ni.

V Sloveniji je najbolj ogroženo območje zaradi žledoloma območje Brkinov in Postojnskih vrat. Poškodbe zaradi žleda so pogostejše pri listavcih, saj imajo veliko površino vej, na katere se oprijema led. Med iglavci so po žledu zaradi krhkih vej najpogosteje poškodovani bori. Ob zmernem žledenju so poškodbe omejene predvsem na lomljenje posameznih vej, kadar pa je žledenje intenzivno, prihaja do velikopovršinskih poškodb drevja.

Gozdovi v območju tokratnega žledenja so večinoma še nedostopni zaradi polomljenega drevja. Delavci Zavoda za gozdove Slovenije bodo popisali poškodbe v gozdovih in začeli s potrebnimi aktivnostmi za sanacijo poškodovanega drevja, ko ne bo več nevarnosti lomljenja vej oziroma drevja.