Nasdaq je še marca letos plaval v rekordnih višavah 5.048,62 točke, vendar ga je tržna korekcija zbila na nekaj manj kot 2.500 točk, pri čemer so delnice, ki kotirajo na njem, izgubile skupaj kar 3 bilijone tržne vrednosti. Nasdaq je včeraj v primerjavi s četrtkom sicer izgubil 3,41 odstotka, oziroma 87,24 točke ter poslovno leto sklenil na vrednosti 2.470,52 točke. Širši indeks Standard & Poor's 500, ki meri vrednost delnic 500 bolje stoječih ameriških podjetij, je v petek izgubil 1,04 odstotka oziroma 13,94 točke in poslovno leto končal pri vrednosti 1.320,28 točke. Na letni ravni je S&P 500 izgubil na vrednosti 10,1 odstotka, kar je največji padec od leta 1977, ko je ta znašal 11,50 odstotka.
Čeprav je lastnika zadnji dan poslovnega leta zamenjalo kar 2,5 milijarde delnic, pa je bila to bolj posledica razprodaje kot povečanega povpraševanja, kar odraža tudi upadanje indeksov. Slabo leto za ameriške borze je po mnenju analitikov posledica naraščanja cen energije, upadanja vrednosti evra nasproti dolarju, zmanjševanje korporacijskih dobičkov in upočasnjevanje ameriške gospodarske rasti zaradi šestkratnega dviga obrestnih mer od junija 1999 do maja 2000. Povrh tega je prišla še
povolilna zmešnjava na Floridi, po kateri je postal prihodnji ameriški predsednik znan šele 36 dni po volitvah in politična nepredvidljivost je vtisnila dodaten negativni pečat na borzo.
Milijoni Američanov, ki so v drugi polovici 90-ih let preplavili borze z nakupi obetajočih tehnoloških delnic, so se morali leta 2000 sprijazniti s stagnacijo in upadanjem vrednosti njihovih naložb. Nasdaq je 14. aprila doživel svoj največji točkovni upad, ko je v enem dnevu izgubil na vrednosti kar 355 točk oziroma 9,67 odstotka. Nekateri analitiki ta pojav imenujejo celo zlom Nasdaqa, čeprav do njega ni prišlo nenadoma ampak počasi in stalno skozi vse leto. Vlagatelji zdaj srčno upajo, da se bo ameriška centralna banka Fed pod vodstvom Alana Greenspana v kratkem odločila za znižanje obrestnih mer, kar bi dalo prepotrebno injekcijo usihajočemu gospodarstvu. Kljub morebitnemu zniževanju obrestnih mer in davčnih olajšavah, ki jih napoveduje novoizvoljeni predsednik ZDA George Bush mlajši, pa opozorila zaradi nizkih pričakovanih zaslužkov tehnoloških velikanov, ki so bili doslej motor borznih indeksov, kot so Microsoft, Intel, Apple, Cisco, Oracle in drugi, napovedujejo težke čase.
Večina poznavalcev ni optimistična in ne pričakuje hitrega okrevanja Nasdaqa in nasploh tehnološkega sektorja v naslednjem letu. Ameriška gospodarska rast, ki je leta 2000 še znašala 5,1 odstotka, naj bi se leta 2001 gibala na meji recesije. Čeprav so analitiki OZN napovedali okrog 3,5-odstotno gospodarsko rast, pa naj bi bila po ocenah nekaterih ameriških analitikov bolj realna 2
